Liza je ena nežna in plašna pasja punca. Se bojim, da spet ena tistih, ki ostajajo prav zaradi tega precej neopažene.
V boksu je skupaj s Trikom, ki ji najbrž odgovarja, saj je zelo nežen tudi on.
Sprehajala sem jo že nekajkrat, ampak ker vem, da ima eno redno sprehajalko, katera jo prav gotovo zelo dobro pozna, računam na njen opis ;-)
6 komentarjev:
Liza.... Res ena zalo prijazna psička, ki pa je tudi zelo plašna. Kar preveč.... Lahko bi tudi rekla, da rabi svoj čas, da se navadi na nov obraz. Potem pa so sprehodi z njo velik užitek. Oz. v velik užitek ji je hitra hoja... Liza ima pač svoj tempo, ki mu je treba sledit. Seveda so vmes tudi krajše in daljše pavze, ko enostavno zahteva dodatno pozornost... božanje in crkljanje namreč. Najbolj pa ljubi sprehode po dežju. Takrat je namreč polno luž, v katere gre z velikiiiim užitkom... Še bolje, če je ta luža majhna in blatna. Nič ne de, če te potem še malo zmoči...
Vse to je pač Liza.... Ki potrebuje čimveč sprehajalcev, da se nauči na različne ljudi, da postane bolj pogumna.... In morda bo kmalu srečala nekoga, ki ji bo lahko ponudil topel dom, kot si ga tudi zasluži.
Alenka, Lizina sprehajalka...
Danes sem imela svoje prvo bližnje srečanje z Lizo. Res je plašna. Tako da sem pomislila, da njena zgodovina ne more biti posuta z lepimi spomini.
Vse kar mi je danes uspelo z njo narediti je bilo to, da je z mano šla prostovoljno samo do kontejnerjev za smeti, naprej pa ni hotela, kljub deževnemu vremenu. Sem pomislila, da jo morda moti povodec (tisti najdebelejši črno-moder) ali pa res rabi ogromno časa za se navadit na novega človeka.
Kljub temu sem poizkušala z njo iti vsaj za nekaj metrov bolj naprej, ampak ker je celo pot (nekaj metrov) izražala željo po tem, da bi se vrnili, sem jo poslušala. Pred zavetiščem sem se vsedla v avto, ona je bila poleg vrat in sem jo malo krtačila, božala in ji govorila lepe besede. Vse je pustila, zelo nežna je res, ampak še vedno je bilo čutit, da bi se raje vrnila v boks.
Verjetno res potrebuje dosti časa, da zaupa človeku. Kdo ve kaj je vse doživela, da je v njej tako velik strah?
Liza bi potrebovala nekoga, ki ima res ogromno ljubezni. Ki bi mu bila tudi povrnjena, saj po tem in nežnostih prav kliče. In ko ji to daš, jo vso poskra.
Glede otožnosti v očeh, ki jo je Saraja vidla v Triku, imam občutek, da je ima Liza še za kanček več.
Kaj praviš Lana, je nekaj s čimer, bi se jo dalo "podkupit" ali je potreben samo čas?
Res sem vesela, da si si vzela �as za Lizo. Ve� sprehajalcev kot bo imela, manj prestra�ena bo.
Rabi pa predvsem �as, da se navadi na nov obraz. In veliko ne�nosti. Na sprehodu se kar ustavi in na nek na�in zahteva bo�anje, ne�nost. Ogromno ne�nosti. Ostalo je niti ne zanima (npr. kaki briketki...).
Res upam, da bo kmalu na�la nekoga, ki jo bo odpeljal v nov dom.
Alenka
Ok, čas ni problem, tega si vzamem dovolj, ko se namenim v naše zavetišče. Nova naloga torej. Socializacija Lize.
Saraja, deluje reiki proti strahu na kužekih? :)
No, drugo srečanje z Lizo, je bilo že malo boljše, naredili sva enkrat več metrov :) kot včeraj.
Pa tudi že bolj z dvignjeno glavo je pohajala. Hmmm, morda pa je pripomogoel moj sinek, ki ga je ena sama ljubezen in eno veliko srce :)
No bomo vidli.
Drugače pa me je danes Ares tako pritegnil (zelo podoben je Lizi po zunanjosti), da sploh nisem mogla, da ga ne bi vzela na sprehod. Medtem, ko sem iskala nekoga, ki bi mi Lizo vzel iz boksa, na silo jo nisem hotela, se je moj sine zaustavil pri Aresu in izgleda, da mu je bil tako všeč, da ga je kar izpustil iz boksa :)
Še dobro, da naproti nama ni prihajal noben pes in da so bila vrata zaprta. No in ker sem že imela povodec pri roki, sem ga pripela in smo šli :)
Zelo prijeten je ta Ares, in zelo udomačen. Tudi na počakaj sliši, pa na sedi. Seveda, če ga podkupiš s pasjo dobroto, toliko prej :)))
Edino ovčji kakci ga ne premaknejo. No ja, ker sem sama bolj trmasta kot on, mi je tudi v tem uspelo :)
V glavnem zelo ponosen in dostojanstven kuža, ki je zelo vesel, ko ima nekoga, ki ga na sprehod vodi. Spominja me na Žaka po karakterju.
�e malo, pa te bo Liza �e pri vratih boksa �akala... Samo �as potrebuje, pa bo... Res sem vesela, da jo �e kdo sprehaja.
Aresa pa ne poznam, priznam. Obljubim pa, da si bom naslednji� vzela �as tudi zanj.
Objavite komentar