Blisk

Blisk. Tudi on je prišel včeraj. Par ur kasneje za osmimi nadebudneži.

Zaenkrat še precej preplašen samec.

To je pa tudi vse zaenkrat, kar se tiče njegovega opisa.

Osem pasjih kepic

Hja...vesolje pa res zna poskrbeti za to, da ne bi bil slučajno kak boks prazen.

Osem jih je, teh mladičkov. Ne, nihče jih ni pripeljal. Najdeni so bili na poti k izolskemu smetišču. Kar tako. Tam nekje. Osem kepic. Še dobro, da so se držali skupaj in da so jih ljudje opazili.

Nadaljevanje je spisala Gozdna vila:

"No pa še tole sem danes doživela. Ko sem se že namenila proti avtu, me je Saraja vprašala, če sem vidla osem novih mladičkov. Šla sem jih pogledat. In res jih je bilo osem. Eden izmed njih je bil tako mali, da ni bil sposoben niti sam jesti iz posode v katero so jim pridne prostovoljke dale nekaj hrane. Ko sem vidla, da vleče seske svojih bratov in sester (mislim da je bil že zelo lačen), sem ga vzela v naročje in mu po drobcih podajala hrano v gobček. Najprej se je malček upiral, saj je bil verjetno navajen na sesek, ampak ker mu je hrana verjetno ustvarila dober občutek v želodčku, je hrano sprejel. Tako je bil lačen, da je začel kar hlastati po njej. Mislim da nima niti en mesec. Toda izgleda, da je njegov čut za preživetje tako močan, da bo tudi čez to šel, da bo jedel zanj "pretrdo" hrano, ne pa ob mleku kot bi mu pripadalo, če ne bi njega in njegovih bratcev in sestrc doletela takšna usoda.Ko je podrl kupček, sem ga položila nazaj med njegove bratce in sestrice in je v nekaj minutah sladko zaspal.Če si kdo želi doživeti kako izgleda hranjenje pasjih mladičkov v našem zavetišču, naj nas kar obišče. Zelo prisrčni so ti mali peseki, ki so komaj pokukali na ta svet."

Naj dodam, da so jih zvečer punce hranile tudi z mlekom, ker so res še (pre)mladi.

Iščejo se posvojitelji, torej...osem posvojiteljev, lahko tudi manj ;-)

Marička in Lučka

Marička in Lučka. Dve nežni, srčni, prijazni pasji punci. Sestrici, stari štiri mesece. V zavetišče so ju pripeljali prejšnji lastniki, češ da jim ni uspelo oddati vseh mladičev...

V azilu sta približno teden dni in lepo je videti, kako (čeprav) počasi, a zanesljivo izginja tudi tista njuna plašnost.

Te fotografije so nastale včeraj in zahvala gre eni punci in fantu, ki sta ju božala, crkljala in se igrala z njima...in potrpežljivo "pozirala" ;-)

"Mačjelovke"

Shark

Shark, bernardinec, star okoli 5 let, umirjen in skuliran pes, prijazen, išče nov dom.

Res, to je eden najbolj skuliranih psov v zavetišču. Sprehodi z njim so pravi užitek. Človek se prav sprosti ob njem...tista njegova umirjena hoja poleg, povodec je zraven bolj zaradi reda kot pa zaradi kake nuje in potrebe...in se gre.
Ker je bilo ta teden bolj ali manj deževno, sva se kar malo izogibala blatu in lužam, tako da sva na koncu kar po cesti paradirala, ko je opravil svoje potrebe.

Kmalu zatem se je zaustavil en avto in naju (me ;-) vprašal za eno vas in v isti sapi dodal, češ, kako lepega psa imam. Seveda sem izkoristila priliko in mu začela veselo razlagati, da je iz zavetišča, pa da je zavetišče čisto tam blizu, pa koliko psov imamo...no, resnici na ljubo sem ga začela rahlo dolgočasiti, ampak ok, človek nikoli ne ve, mogoče pa sreča pravega (potencialnega posvojitelja, mislim ;-) ravno na cesti.

Tako da za vsak slučaj sva drugi dan ponovila zgodbo. Zgodilo se ni nič. Je pa res, da ga čisto vsak pogleda...

V boksu je po novem s Shabo.

Hmm, onadva pa tako, nekako pač shajata. Verjetno bi raje imela vsak svoj boks, ampak ni hujšega. Shaba je malo manj glasna po novem ;-)

Jima razdeliti hrano, dati Shabi kapljice v oči ali katerega izmed njiju dati v izpust ali posamično peljati na sprehod...hja, to je pa že prava umetnost.

Hmm, Shark je močnejši, Shaba hitrejša. Kateri bo torej prvi? Če je človek kolikor toliko pri močeh in energiji, bo z eno roko zaustavil Sharka, da ne podere vrat, z drugo roko pa (vsaj) zadnji trenutek zagrabil Shabo, ki se izmuzne oz. se ji mudi. No, vse se da, seveda.

Je pa problem ta dva potem spet spraviti skupaj. Namreč, Shark je mnenja, da ni ravno nujno potrebno, da se Shaba vrne v "njegov" boks, Shabi pa sprva ni preveč jasno, kaj se on gre, potem vseeno ponovi poskus enkrat, dvakrat, trikrat...z ene strani, z druge strani...hja, potem jo pa mine, ne, pa gre malo naokoli pozdravit še ostale...

Ma super sta. Oba :-)

Kar hitro po njiju. Ni nujno potrebno, da se navadita na zavetišče ;-)

Liza

Liza je ena nežna in plašna pasja punca. Se bojim, da spet ena tistih, ki ostajajo prav zaradi tega precej neopažene.

V boksu je skupaj s Trikom, ki ji najbrž odgovarja, saj je zelo nežen tudi on.

Sprehajala sem jo že nekajkrat, ampak ker vem, da ima eno redno sprehajalko, katera jo prav gotovo zelo dobro pozna, računam na njen opis ;-)

Nazadnje posvojeni

To si pa že zasluži svojo temo...posvojitve v zadnjem času. Gremo lepo od začetka :-)

Najprej MIX, ta kuštrav mešanček s tačkami na ograji. Izredno energičen, vesel, simpatičen mlad kuža, ki je dokaj hitro našel svoj novi dom. Mix-a si bom zapomnila po tem, da sem v najtoplejših majskih dneh samo zaradi njega hodila v zavetišče z najdebelejšo zimsko trenirko, ker on je imel ene take ostre krempeljčke, da sem prihajala domov vsa popraskana. Kaj čmo, če se je pa tako rad objemal ;-)))

BOOMER, ja, nekdo se je zagledal vanj. Ugotovil, da je to to in da enostavno mora z njim oz. z njo. Sploh ne znam opisati, kako sem bila vesela zanj.

Srečno Boomer, tebe se ne da pozabiti ;-)

FLASH, dvomesečni mešanček s pitbullom, zelo prijazen, navihan, razigran, tipičen mladiček.

O Flashu bomo še kaj slišali, ker ni šel daleč ;-)

ODRI, mlada dobermanka, stara približno 6 mesecev, najdena na Črnem Kalu. Se spomnim tiste sobote zvečer, ko sta jo en fant in punca pripeljala v zavetišče. Imela sem tudi čast jo krstiti in ime Odri je dobila po graciozni in elegantni Audrey Hepburn :-) Saj par dni kasneje, ko se je udomačila, razkomotila in ko je svojim sostanovalcem demonstrirala, kaj vse se lahko počne z brisačami, s hrano, s posodami...itd., bi jo mogoče krstila kako drugače ;-)

Srečno "mala"!

In zdaj še posvojitev, ki se ne zgodi tako pogosto...prinese pa ogromno veselja in upanja za vse, ki so že dolgo tam in za tiste, ki imajo take ali drugačne težave.

URŠKA (fotografija na vrhu) je prispela v zavetišče kot psička stara približno 3 mesece, najprej plaho potem pa vedno bolj radovedno pasje bitje. Čeprav je bila že takrat zelo prikupna lepotička, je bila eden od mladičev, ki niso imeli sreče najti dom. Zaradi njenega obnašanja smo naknadno ugotovili, da ima težave z vidom. Bila je na okulističnem pregledu, kjer so ugotovili, da je na eno oko slepa, na drugo pa še nekaj malega vidi. Vida ji žal ne moremo povrniti ali izboljšati z nobenim veterinarskim posegom. Urška se prilagaja svojemu pasjemu prijatelju v boksu, tako da z lahkoto najde pot v izpust in nazaj v svoj boks, spretna pa je tudi na sprehodu s povodcem. Urška je sedaj stara približno 16 mesecev. Vemo, da bomo zanjo težko našli dom, mogoče pa vendarle obstaja kdo, ki bi ji nudil zavetje in ljubezen. Zanjo bi bilo veliko lažje življenje v družbi psa, ki vidi, ni pa to pogoj.

Urškin cimer, LUKS, je mešanec z nemškim ovčarjem (sive barve), star 2 leti, ki je zaradi težav v družini pristal v zavetišču. Rad ima vse ljudi, še posebej otroke. Je zelo vodljiv in prilagodljiv.

Tako je o njiju dveh pisalo na društvenih straneh.

Včeraj sta skupaj šla v nov dom :-)

Hvala posvojiteljem in vse najlepše vsem skupaj :-)

Četrtek, 12. junija

Posvojena tudi TIA (slika na vrhu), mlada mešanka, bivša azilantka, ki je bila kot mladiček oddana enkrat februarja. Menda se lastniki sploh niso ukvarjali z njo, milo rečeno. In res je bila zelo plašna, nenavajena ljudi.

To je bila prva mladička, ki se me je res dotaknila. (Mogoče tudi zato, ker mladiče vidim predvsem kot prehodne "goste".) Nekaj posebnega je bila oz. verjetno je še :-)

Upajmo, da ji bo v drugem domu lepše kot v prvem. In da se ne bo več vrnila v zavetišče.

V četrtek je zavetišče zapustil tudi TRIK. Njegova tema je malo nižje.

Meda

Meda je mešanka z nemškim ovčarjem, srednje rasti, mlajša, sterilizirana. Izredno vodljiva, nežne narave, ki je primerna za nežno družino.

Ja, kaj napisati o Medi? Meni je ta psička izredno všeč. Bojim pa se, da zaradi njene plašne narave ostaja vedno nekje v ozadju, neopažena. V boksu je z njo Medo (da, Meda in Medo ;-)...in dosedaj se je to izkazala kot najboljša kombinacija. Par dni je bila tudi z Lorijem, pa si takrat skorajda ni upala do vrat.

Najlepše jo je videti, ko se na sprehodu sprosti in umiri. Če je zraven še kak pes, je pa vseskozi pozorna in spremlja tako njegove korake kot korake oz. namene človeka. In ni sproščena, s spodvitim repom. Ovohavanje jo znervira in takrat kot da išče mir pri človeku.

Hja, saj vemo...en človek, družina, čas, pozornost, ljubezen...in bi se ta psička razživela in zaživela.