četrtek, 29. maj 2008

Shaba











HUSKYCA


Nemirna duša.
Zaznamovana za vedno.
Namesto modrih oči,
ki bi zrle vate,
je modro oko,
ki zre vate.

Ne vem, če zaradi tega
zre kako drugače.



Imela je dom,
imela je svoje ljudi.
On je noče več,
noče "invalidnega psa".

Tudi on invalid.
Malo drugače.

Se ne da mirno in brezbrižno
mimo njenega domovanja.

Tako malo je treba...
Odpreš vrata in ji privoščiš svobodo.
Ki se meri v minutah, ampak vendarle.

Je zgolj pes.
Ni prijatelj, ni otrok, ni igrača.
Mogoče je volk.
Volkulja.
Ženstvena in močna.
Hitra. Lahkotna. Elegantna.
Gibanje ji je vse.
Nadomestki v obliki božanja
je ne zanimajo.