Koliko % Slovencev oddaja psa?

Piše Sleepy

Oddam psa...

Ni skrivnost, da ne razumem (in nočem razumeti) oddajanja psov. Seveda to ne velja za tragične okoliščine, ki lahko prizadanejo kadarkoli kogarkoli. Tu mislim tiste, takorekoč vsakodnevne, oddaje zaradi selitev, pomanjkanja časa, menjave službe, premajhnega vrta…. Sem se šla malo poigrat z googlom in vpisala “oddam psa” ter označila išči po državi Slovenija. Dobila sem 7 strani zadedkov. Pa ne 7 strani oglasov, pač pa 7 strani Z oglasi “oddam psa”…. samo v Sloveniji. Kliknem enega izmed ponujenih linkov in preletim nekaj oglasov:- Oddam psa - dalmatinca, star 4 leta…. Oddamo ga zaradi pomanjkanja časa zanj…- Oddamo dva zelo prijazna psa -mešančka srednje rasti. Psička je stara 2 leti, njen mladič - pes pa 10 mesecev…. nam jih je težko puščati toliko časa same….- Oddam psa, pasme Aljaški malamut, zaradi pomanjkanja časa…- Zaradi pogoste odsotnosti od doma, oddamo dva prijazna odrasla psa mesancka vecje rasti…- ZARADI POMANJKANJA ČASA ODDAM PSICO MEŠANO Z LABRADORJEM….- Oddamo psa in psičko, zaradi selitve...

In tako lahko nadaljujem zelo dolgo…. in ne morem razumet. Smo res še vedno tako tolerantni do tega problema? Seveda ne, dokler gre za oglase neznancev - ko pa se to dogaja v naši bližini, našim znancem, sosedom… pa smo kar naenkrat polni razumevanja in opravičil. Oni (naši znanci torej) pa imajo res upravičen razlog za oddajo, čeprav smo načeloma (in načelno) proti takemu početju. In tako se začaran krog nadaljuje, število oglasov se povečuje, v zavetiščih pa tako in tako ni več prostora, da bi še koga kam stlačili. Včasih smo Slovenci prav neverjetno strpni…. žal pa se mi zdi, da na napačnih področjih.

Res je, da se človeku spremenijo življenski pogoji, res je, da nekateri tako zelo, da druge rešitve ni. Ampak oglasi zgoraj, in takih je hudo velika večina, ne pašejo v to kategorijo. Pa bi bila pripravljena vsaj tolerirati take in podobne oddaje, če bi zraven pasala obveza o dosmrtnem preživljanju. Če je nekdo že pripravljen prevzeti odgovornost za psa, ki ga ni vzgojil po lastnih željah in potrebah, bi si zaslužil za to vsaj povrnitev stroškov. Morda bi se pa čas lažje našel tudi za štirinožce, če bi v trenutku posvojitve nastala še obveza o dosmrtnem preživljanu. Me zelo zanima koliko oglasov zaradi pomanjkanja časa, selitev, menjave službe in podobnega bi še ostalo, če bi se mesečni prihodek zmanjšal za kakih 200 € (in to vsak mesec) na račun psa, s katerim sedaj nekdo drug preživlja čas. A bi se potem našel? Čas namreč.
Včasih mi je Amerika še posebno všeč. Predvsem takrat, ko znani osebnosti (morda pa le ni res, da je slavnim in bogatim dovoljeno vse) zasežejo pse, ki so aktivno sodelovali v prepovedanih pasjih bojih in še bolj takrat, ko lastniku naložijo plačilo stroškov rehabilitacije taistih psov.Tako se mi zdi edino prav in podobni ukrepi bi morali veljati tudi za običajno situirane zemljane. Če ti za psa po nekaj letih (ko si ga “oblikuješ” po svojih željah) zmanjka časa, mu sicer lahko poiščeš nov dom, ostanejo pa ti stroški njegovega preživljanja in zdravljenja.


http://bobi4ever.net/doglog/?cat=2