O Snifu so v Društvu napisali tole: Je pitbul, ki so ga privezali kar na mrežo zavetišča. Ves preplašen je čakal na rešitelja. Karakterno dominanten pes, ki ne mara drugih samcev. Primeren za lastnika z izkušnjami. Je kastriran.
Da je karakterno dominanten pes, ki ne mara drugih samcev, drži ;-) Je pa res, da zunaj nisva srečala še nobenega, da bi preverila, če je kakšna razlika med obnašanjem v zavetiščnem okolju in tistem onkraj ograje.
Da je primeren za lastnika z izkušnjami, nisem vedela, se je pa čutilo, ja, he he.
Vendar, v njegov zagovor moram povedati, da je s človekom prav prijeten in topel. V nedeljo je bil ravno sprehod z njim najdaljši. Enostavno zato, ker sem pozabila na čas. Na začetku rahel tek, potem pa potepanje po gozdu in na koncu Juhej! odkrijeva velike šope trave, ki je več kot očitno zelo teknila. Bilo je takorekoč idilično...on se je pasel, jaz sem ga fotkala. Te slike zgoraj so pa malo starejše, ko se ni in ni hotel zazreti v objektiv. Pa tudi ozadje se čisto staplja z njegovimi barvami.
Meni je Snif všeč. Ko začutim psa, da se umiri, da ubere korak s človekom, da se nekaj pretaka...tedaj se mi res zazdi, da sta si dve bitji (pa čeprav pripadnika različnih vrst) nekaj izmenjali.
Rabi človeka. Mogoče res samo enega.
