Piro je mešanček nižje rasti s poškodovanim levim očesom. Verjetno ga s tem že obsodim, na nek način. Ampak tako pač je. Tisti, ki ga bo vzel, ga verjetno ne bo vzel zaradi lepote, ampak bo najbrž kaj drugega videl na njem. Ali v njem. Meni se zdi izredno prijeten, nežen, prijazen. Se sicer zna zgoditi, da če je kdo preveč nemiren okoli njega ali če preveč skače ali ga nehote prestraši z neprave strani, da se lahko ustraši tudi sam. Nekako ga bolj vidim s kom starejšim kot pa z otroki. Jaz ga še nisem doživela prestrašenega ali nemirnega, pa sem ga če ničkolikokrat peljala ven. Je poslušen, zbran in resnično zna spremljati človeka. Nekako ga čuti. Se pa pri njem zazna neko vdanost, če bom rekla - vdanost v usodo - se bo mogoče slišalo pretirano, ampak res se mi tako zdi. Prav zato mu priželim dom. Želim si, da bi ga kdo prijetno presenetil. In posvojil.
Tu je še nekaj njegovih fotografij:
1 komentar:
A Piro pa nobenega komentarja nima :)?! Poseben kuža, ki rabi posebne ljudi. O njem, njegovi preteklosti ne vemo ničesar, lahko le sklepamo...brez učka, na trenutke nezaupljiv in pa samosvoj. Kljub temu se zelo rad boža, ampak morajo biti gibi pri Piru umirjeni in preračunani. Brez naglega kolovratelnja z rokami, burnim pristopom, brez pretiranega vsiljevanja naše volje in absolutno brez grobosti. Mali korenjak se zna upreti, če se mu nekaj vsiljuje ali pa ga kdo z gibi prestraši. Neizmerno uživa v izpustu in na sprehodih...ali je bil priklenjen na verigi ali pa vaška lutalica, ne vem, dejstvo je, da je zelo rad zunaj (ah, kateri pa ni?!). Z njim nisem imela nikoli težav. Saj pravim, pazim, da ga po pomoti ne pohodim ali ruknem, ker vem, da mu to ni všeč in to je to. Od tukaj naprej gre vse samo navzgor. Lepo hodi na povodcu, načeloma se tudi odzove na klic, rad se stisne in boža. Res mu želim nov dom, kjer bo imel svoj mir in hkrati človeka, ki ga bo znal lepo pocartati, mu vlivati zaupanje ter voziti na redne sprehode. Kot je že Saraja napisala je verjetnost, da nekdo posvoji starejšega, enookega psa, s katerim je včasih treba delati v rokavicah, zelo majhna...pa vendar, mali je nadvse prijeten pes, ki si pravtako kot vsi ostali zasluži nekaj več kot življenje v azilu in verjamem, da bi se pri pravih ljudeh brez problema 100% ulaufal.
Objavite komentar