Petek, 4. aprila in sobota, 5. aprila
Vita sem peljala na kratek sprehod tako v petek kot v soboto, predvsem zato, da opravi svoje potrebe. In prav o tem bi rada pisala. Kako se včasih vse skupaj zreducira prav na to...še posebej, ko gre za kake poškodbe. Namreč, najprej je uriniral, ogromno časa, še posebej on, ki tega ni počel v boksu. Ko sva napravila naslednjih pet metrov je kakal, čez naslednjih deset je imel drisko, potem vetrove...in po vsem tem je tako zavzdihnil in se sprostil, da sem tisti trenutek samo čutila, da sem mu napravila res veliko uslugo. Saj če je ne bi jaz, bi pač nekdo drug...ampak hočem reči, da tisto jutro ni rabil nič drugega kot samo to, da si nekdo vzame čas zanj in potrpežljivo počaka, da opravi svoje najnujnejše potrebe. In potem se je samo še usedel na travnik, se z najmanj tretjino svoje teže naslonil name, ki sem stala poleg, dvignil pogled proti meni in...ehh, no, da ne bom patetična ;-) Potem se je hotel še popraskati, pa se ni mogel, ker ga je oviral ovratnik, in mi je rade volje prepustil, da sem jaz to opravila namesto njega.
No, tako nekako je tisto jutro izgledalo moje asistiranje pasjim potrebam. Priznam, da sem za hip ali dva, ko sem imela roko pri njegovem gobcu, pomislila, kako zlahka bi me taka mrcina lahko pomalicala, he he, no, vsaj roko. Zgleda pa, da njega to tisti hip ni prešinilo.
Sem res vesela zanj, da ima novi dom, svojega človeka in predvsem prostor, kjer bo lahko tekal.
No, v soboto ni bil posvojen samo Don Vito , ampak tudi Roxy, približno dve leti star mešanec večje rasti, posebne barve, nežnih in svetlih oči. Tako piše na društveni strani, žal ga nisem uspela predstaviti. Nič zato, samo da je srečen. Menda je res, pa še italijanski državljan je postal. :-)
Pod nujno moram povedati še nekaj o Boomerju. Njega tudi že poznamo, odštekan, posrečen, otročje razposajen še vedno. V boksu ima že celo zbirko posodic. Ampak kaj me je zadnjič prešinilo? Da mu bom enkrat za foro prinesla kak čevelj, da bo te posodice zamenjal za nekaj mehkejšega, ne. No, pa jo midva zadnjič spet mahneva na sprehod, ko se jaz spomnim, da bi iz avta vzela fotoaparat. In odprem prtljažnik, on se v trenutku s sprednjima tačkama povzpne na rob, zagrabi moj čevelj in si ga odnese k najbližjemu borovcu. Tako sem bila presenečena, obenem pa ne, ker sem to "sliko" že nekje videla...da sem se samo smejala. No, potem sem mu vseeno odvzela mojo lastnino, ker tisti čevelj res še ni bil namenjen za to. Tako da apeliram na kakega sprehajalca, da mu prinese kak čevelj za igračko. Pri vsej dobri volji nimam nobenega razpoložljivega. Edino ne vem, če igra potem kako vlogo tudi vonj ali ne.
Toliko zaenkrat. Je še marsikaj zanimivega, recimo koliko psov je navajenih skočiti v avto... Prav razvrstila sem jih že, na tiste, ki so se vozili na tleh pri sprednjem sedežu, na tiste, ki so bili navajeni sedeti zadaj in na tretje...v prtljažniku. Ne vem zakaj, ampak v takih momentih me vedno malo stisne pri srcu, ker takrat se res vidi, da je večina teh psov enkrat imela nek dom, nekega človeka...še celo vožnje. In zdaj so tu...
8 komentarjev:
Jap glede vožnje so res smešni....recimo Data obdrži spoštljivo distanco do avta- da mi slučajno ne pade na pamet ga kam odpeljat:) Black in Das sta pa v stotinki sekunde v avtu- s tem, da se Black frajersko namesti na prvi sedež in je največji jack in ima vse pod kontrolo:) Das se pa na hrbet vrže na zadnji sedež in zaspi v naslednje pol minute:) Ostalih pa še nisem preverjala.....
Hmm, si mi dala malo mislit. Mogoče pa čisto narobe gledam ;-)
V glavnem, Lori skoči direkt v prtljažnik...ga sploh ne moti, tudi če je nabasan do vrha ;-)
Spike pa rine spredaj, kar mi ni preveč logično, glede na njegovo velikost...mogoče se je pa vozil v kakih extra velikih avtih, ali pa res vse skupaj nima veze z njihovo preteklostjo ,-)
Kaj potem napravimo, če Dato posvoji en iz Murske Sobote recimo? A se nas zbere ene par, pa se odpravimo na romanje s takim zelo konkretnim ciljem - dostaviti psa posvojitelju?! Pa obvezno napravimo še medijski cirkus okoli tega ;-)))
Ja no, sicer ne vem, ampak se mi zdi, da jih avto zanima bolj tako iz radovednosti, kot pa, da bi ga povezovali z bivšim domom....Sploh Spike dvomim, da se je v starem domu kaj vozil z avtom:( Tam kjer mu odpreš vrata, tja pač zleze:) Data pomoje povezuje avto z veterinarjem ali pa mu je bilo slabo med vožnjo in se zato brani....Hja u Mursko? Bi se ga že dalo prepričat:)Aja ti misliš kar tako peš in si ga predajamo kot olimpijsko baklo?:))) Glede na njegovo velikost bi bila primerna kakšna prikolica za konje, pa še notri bi šel brez problema;)
Tako peš sem mislila, ja ;-)
Aja, ti si skrajšala na etape...bogve zakaj ;-)
Na to s prikolico pa nisem pomislila :-)...pa si se že kdaj peljala zadaj, hočem reči - noter? Saj ne bi bil revček sam, a?!
Hej, kaj pa če bi si omislili en tak potujoči pasji azil? Da "nas" malo spoznajo ;-)
hja no sem tak dooolg komentar zdej napisala, pa se mi je zbrisal...zgleda ni blo namenjeno, da ga vsi vidjo:)
:)) jah res ne vem od kje meni ideja, da ne bi šlo v eni rudni do Murske;) hm...:))
Jap veš, da sem se že peljala - samo pssst - baje, da se to ne sme- pa ni tako grozno, mislim, da se ne bi prav nič pritoževal, če bi bil sam...sploh, če bi v kakšen fajn dom na koncu prišel:)
Aja tako kot potujoča knjižnica- Potujoči azil- pridejo psi sami k sprehajalcem:)))
Boomer dobi svoj čevelj za žvečenje. Je še kak kuža potreben čevlja? Imam namreč par :)
Buco:)))
Ok, ga dobi :)
Objavite komentar