O njem so napisali: Je ostal brez doma, ko so lastniki izgubili njivo. Je bolj sramežljive narave, saj se verjetno niso veliko ukvarjali z njim. Je dober čuvaj, ko pridobi zaupanje v človeka, pa zna biti tudi nežen prijatelj.Res je nežen in zelo prijeten. Eno mirnost izžareva. Še posebej, ko je zunaj.
Ko odpreš vrata njegove rezidence - on namreč ni v boksu...predvsem zato, ker ne mara biti v boksu - to razume kot povabilo na sprehod, kaj pa drugega. Če ne pohitiš, tudi zalaja in gre proti tebi. In tisti prvi trenutek se res instinktivno umakneš. Če se pa še malo obiraš oz. imaš kaj za postoriti v njegovem domovanju, mu greš pa že malo na živce ;-) Verjetno mu ni logično, da pride nekdo k njemu in se ne ukvarja z njim ali pa ga ne takoj pripne na povodec. Zadnjič sem se iz take situacije rešila tako, da sem mu začela zelo prijazno prigovarjati in ga crkljati z besedami. Ampak je vseeno priporočljivo, da se čimprej zapusti rezidenco. Skupaj :-)
Res mu želim dom, družino, sprehode. In to čimprej.
Včasih se zgodi, da ga kak nepričakovan zvok prestraši ali pa če hodiš za njim in se spotakneš, recimo.
Ima še eno posebnost. Pri večini psov je treba uporabiti kar precej moči, ko greš mimo vseh boksov oz. psov. Z enimi se pozdravljajo, na druge lajajo, na tretje renčijo, z nekaterimi bi se pa takoj zravsali. Lucky pa ne. On gre ob zidu, rahlo poskakajoč...no, tako zgleda, ker mu tista njegova lepa dlaka tako simpatično valovi, glava je rahlo privzdignjena in greva mirno mimo. Ostalim se pa meša, he he he.
Dati mu je treba občutek varnosti in ga ne priganjati. Mu prisluhniti.
9 komentarjev:
saraja, predvsem bi it se rada zahvalila za vse ure, ki jih preživiš v našem zavetišču. sedaj si postala ena izmed nas. Lacky je pes s katerim se na začetku nisem razumela, celo balasem se ga in je to s oridom izkoristil in je kar renčal name, da nes pa je eden mojih najljubših psov v zavetišču.Je zelo nežen kuža in ti ga verjetno bolje poznaš od mene,kajti jaz sem ga peljala samo par krat na spreho, kajti moj čas je omejen zgolj na druga dela po zavetišču, a upam da bo prišel tudi moj čas.
Hvala, Sheila. Res hvala. Kaj da odgovorim na to? Če si ti tista, katera mislim, da si :-)...potem lahko samo rečem, da če ne bi bilo takih oseb kot si ti, ki si z dušo in srcem tam, potem tudi takih zavetišč ne bi bilo, ker bi pse "pridno in dosledno" evtanazirali. Ko pripoveduješ kako pasjo zgodbo, tako ganeš človeka, da se tega sploh ne da povedati...in to ti uspe verjetno zato, ker si tudi sama ganjena, ko razmišljaš o njih...poznaš njihovo zgodovino, prihod v zavetišče, njihovo skromnost in hvaležnost za vsako najmanjšo pozornost, ki so jo deležni od človeka.
Super si...
Odlična slika...Škoda samo tistega povodca. Kužeka pa čutim kot tukaj kot otok miru sredi nemira. Verjetno mu ustrza varnost box-a. Navidez deluje kot modrijan hehe mislim pa ...
Te slike pa se ne morem nagledati.
Vesela sem, ker je še takih ljudi kot sva jaz in ti, kajti naši psi so zelo skromni, potrebujejo le nekaj pozornostim in lepo besedo in to vsi brez izjeme, ne glede na pasmo.Pri tebi mi je zelo všeč ravno to ,da te ni strah nobenega psa,niti pitbulov, ki so pri ljudeh neki bavbavi, pa ni res, kajti ne obstajajo nevarni psi, obstajajo nevarni gospodarji.Sama sem posebej zelo navezana na ostarele pse, kajti oni imajo v sebi posebno energijo.Ni treba, dase ti zahvaljuješ meni, kvečjemu se moram jaz tebi, kajti tvoj priho v zavetišče mi polepša dan. Zdi se mi kot,da mi čitaš misli, kajti ,ko pomislim kako lepo bi bilo, če bi prišla in me malo razbremenila pri mojem delu se kot po čudežu prikažeš in mi rečeš, tukaj sem, kje naj začnem...
>Kužeka pa čutim kot tukaj kot >otok miru sredi nemira. Verjetno >mu ustrza varnost box-a.
Ja, res je.
Ampak jaz bi ga vseeno raje videla s človekom, ki bi bil samo njegov.
Kar se slikce tiče...zanimivo, da ti je všeč. Jaz sem jo nameravala zamenjati takoj, ko bi naložila druge.
Ja, tisti povodec je moteč - če govorimo o sami fotografiji- ampak fotografiram jih sama, vedno v naravi.
>Sama sem posebej zelo navezana na >ostarele pse, kajti oni imajo v >sebi posebno energijo.
Ja...
Ko opazujem obiskovalce, ki si želijo vedno samo mladičke (malo posplošujem, ampak načeloma drži), mi je vsakič znova hudo, ker vidim, da sploh ni želje pogledati še kakega drugega psa. Pa so tako zanimive te odrasle mrcine ;-), ki imajo izdelan karakter...in kljub vsemu še toliko nedolžnosti in neraziskanega.
To da so mladiči vabljivi v svoji nedolžnosti, čistosti, srčnosti odslikava lahko marsikaj. Je vabljivo o tem govoriti heheh.
Vsekakor pa je modrost, izziv sprejemanja , veselje in hvaležnost druge ( tretje, ...n-te )priložnosti izkušnja starejših družabnikov.
Ma Lucky je lahko lucky... Tista njegova rezidenca ima svoje prednosti, pa naj on reče kar hoče ;-)...čeprav je jasno, da rabi predvsem človeka.
Objavite komentar