Pasje življenje

SPOROČILO VSEM OBISKOVALCEM BLOGA

2008-07-02T10:07:00.002+02:00

Dobro jutro vsem sodelujočim na tem blogu, naključnim obiskovalcem in ljubiteljem živali :-)

Že nekaj časa smo razmišljali o tem, da nam postaja blog pretesen in da ne zadovoljuje več vseh naših potreb in želja.

In zdaj je dokončno zaživel portal, ki bo zamenjal ta blog.

Po novem nas najdete na tem naslovu:

http://www.pasjezivljenje.net/

Prijazno vabljeni, da nas obiščete, sodelujete ali pa zgolj prebirate...

PS Ta blog zaenkrat ostaja v taki nespremenjeni obliki, ker so na njem določeni prispevki in komentarji, ki jih nismo prenašali na novo stran.

Še enkrat najlepša hvala vsem za sodelovanje in pomoč :-)

Blisk

2008-06-19T08:07:00.004+02:00

Blisk. Tudi on je prišel včeraj. Par ur kasneje za osmimi nadebudneži.

Zaenkrat še precej preplašen samec.

To je pa tudi vse zaenkrat, kar se tiče njegovega opisa.

Osem pasjih kepic

2008-06-19T07:51:00.009+02:00

Hja...vesolje pa res zna poskrbeti za to, da ne bi bil slučajno kak boks prazen.

Osem jih je, teh mladičkov. Ne, nihče jih ni pripeljal. Najdeni so bili na poti k izolskemu smetišču. Kar tako. Tam nekje. Osem kepic. Še dobro, da so se držali skupaj in da so jih ljudje opazili.

Nadaljevanje je spisala Gozdna vila:

"No pa še tole sem danes doživela. Ko sem se že namenila proti avtu, me je Saraja vprašala, če sem vidla osem novih mladičkov. Šla sem jih pogledat. In res jih je bilo osem. Eden izmed njih je bil tako mali, da ni bil sposoben niti sam jesti iz posode v katero so jim pridne prostovoljke dale nekaj hrane. Ko sem vidla, da vleče seske svojih bratov in sester (mislim da je bil že zelo lačen), sem ga vzela v naročje in mu po drobcih podajala hrano v gobček. Najprej se je malček upiral, saj je bil verjetno navajen na sesek, ampak ker mu je hrana verjetno ustvarila dober občutek v želodčku, je hrano sprejel. Tako je bil lačen, da je začel kar hlastati po njej. Mislim da nima niti en mesec. Toda izgleda, da je njegov čut za preživetje tako močan, da bo tudi čez to šel, da bo jedel zanj "pretrdo" hrano, ne pa ob mleku kot bi mu pripadalo, če ne bi njega in njegovih bratcev in sestrc doletela takšna usoda.Ko je podrl kupček, sem ga položila nazaj med njegove bratce in sestrice in je v nekaj minutah sladko zaspal.Če si kdo želi doživeti kako izgleda hranjenje pasjih mladičkov v našem zavetišču, naj nas kar obišče. Zelo prisrčni so ti mali peseki, ki so komaj pokukali na ta svet."

Naj dodam, da so jih zvečer punce hranile tudi z mlekom, ker so res še (pre)mladi.

Iščejo se posvojitelji, torej...osem posvojiteljev, lahko tudi manj ;-)

Marička in Lučka

2008-06-19T07:37:00.009+02:00

Marička in Lučka. Dve nežni, srčni, prijazni pasji punci. Sestrici, stari štiri mesece. V zavetišče so ju pripeljali prejšnji lastniki, češ da jim ni uspelo oddati vseh mladičev...

V azilu sta približno teden dni in lepo je videti, kako (čeprav) počasi, a zanesljivo izginja tudi tista njuna plašnost.

Te fotografije so nastale včeraj in zahvala gre eni punci in fantu, ki sta ju božala, crkljala in se igrala z njima...in potrpežljivo "pozirala" ;-)

"Mačjelovke"

2008-06-16T07:47:00.006+02:00

Shark

2008-06-14T21:19:00.003+02:00

Shark, bernardinec, star okoli 5 let, umirjen in skuliran pes, prijazen, išče nov dom.

Res, to je eden najbolj skuliranih psov v zavetišču. Sprehodi z njim so pravi užitek. Človek se prav sprosti ob njem...tista njegova umirjena hoja poleg, povodec je zraven bolj zaradi reda kot pa zaradi kake nuje in potrebe...in se gre.
Ker je bilo ta teden bolj ali manj deževno, sva se kar malo izogibala blatu in lužam, tako da sva na koncu kar po cesti paradirala, ko je opravil svoje potrebe.

Kmalu zatem se je zaustavil en avto in naju (me ;-) vprašal za eno vas in v isti sapi dodal, češ, kako lepega psa imam. Seveda sem izkoristila priliko in mu začela veselo razlagati, da je iz zavetišča, pa da je zavetišče čisto tam blizu, pa koliko psov imamo...no, resnici na ljubo sem ga začela rahlo dolgočasiti, ampak ok, človek nikoli ne ve, mogoče pa sreča pravega (potencialnega posvojitelja, mislim ;-) ravno na cesti.

Tako da za vsak slučaj sva drugi dan ponovila zgodbo. Zgodilo se ni nič. Je pa res, da ga čisto vsak pogleda...

V boksu je po novem s Shabo.

Hmm, onadva pa tako, nekako pač shajata. Verjetno bi raje imela vsak svoj boks, ampak ni hujšega. Shaba je malo manj glasna po novem ;-)

Jima razdeliti hrano, dati Shabi kapljice v oči ali katerega izmed njiju dati v izpust ali posamično peljati na sprehod...hja, to je pa že prava umetnost.

Hmm, Shark je močnejši, Shaba hitrejša. Kateri bo torej prvi? Če je človek kolikor toliko pri močeh in energiji, bo z eno roko zaustavil Sharka, da ne podere vrat, z drugo roko pa (vsaj) zadnji trenutek zagrabil Shabo, ki se izmuzne oz. se ji mudi. No, vse se da, seveda.

Je pa problem ta dva potem spet spraviti skupaj. Namreč, Shark je mnenja, da ni ravno nujno potrebno, da se Shaba vrne v "njegov" boks, Shabi pa sprva ni preveč jasno, kaj se on gre, potem vseeno ponovi poskus enkrat, dvakrat, trikrat...z ene strani, z druge strani...hja, potem jo pa mine, ne, pa gre malo naokoli pozdravit še ostale...

Ma super sta. Oba :-)

Kar hitro po njiju. Ni nujno potrebno, da se navadita na zavetišče ;-)

Liza

2008-06-11T22:06:00.003+02:00

Liza je ena nežna in plašna pasja punca. Se bojim, da spet ena tistih, ki ostajajo prav zaradi tega precej neopažene.

V boksu je skupaj s Trikom, ki ji najbrž odgovarja, saj je zelo nežen tudi on.

Sprehajala sem jo že nekajkrat, ampak ker vem, da ima eno redno sprehajalko, katera jo prav gotovo zelo dobro pozna, računam na njen opis ;-)

Nazadnje posvojeni

2008-06-08T15:13:00.012+02:00

To si pa že zasluži svojo temo...posvojitve v zadnjem času. Gremo lepo od začetka :-)

Najprej MIX, ta kuštrav mešanček s tačkami na ograji. Izredno energičen, vesel, simpatičen mlad kuža, ki je dokaj hitro našel svoj novi dom. Mix-a si bom zapomnila po tem, da sem v najtoplejših majskih dneh samo zaradi njega hodila v zavetišče z najdebelejšo zimsko trenirko, ker on je imel ene take ostre krempeljčke, da sem prihajala domov vsa popraskana. Kaj čmo, če se je pa tako rad objemal ;-)))

BOOMER, ja, nekdo se je zagledal vanj. Ugotovil, da je to to in da enostavno mora z njim oz. z njo. Sploh ne znam opisati, kako sem bila vesela zanj.

Srečno Boomer, tebe se ne da pozabiti ;-)

FLASH, dvomesečni mešanček s pitbullom, zelo prijazen, navihan, razigran, tipičen mladiček.

O Flashu bomo še kaj slišali, ker ni šel daleč ;-)

ODRI, mlada dobermanka, stara približno 6 mesecev, najdena na Črnem Kalu. Se spomnim tiste sobote zvečer, ko sta jo en fant in punca pripeljala v zavetišče. Imela sem tudi čast jo krstiti in ime Odri je dobila po graciozni in elegantni Audrey Hepburn :-) Saj par dni kasneje, ko se je udomačila, razkomotila in ko je svojim sostanovalcem demonstrirala, kaj vse se lahko počne z brisačami, s hrano, s posodami...itd., bi jo mogoče krstila kako drugače ;-)

Srečno "mala"!

In zdaj še posvojitev, ki se ne zgodi tako pogosto...prinese pa ogromno veselja in upanja za vse, ki so že dolgo tam in za tiste, ki imajo take ali drugačne težave.

URŠKA (fotografija na vrhu) je prispela v zavetišče kot psička stara približno 3 mesece, najprej plaho potem pa vedno bolj radovedno pasje bitje. Čeprav je bila že takrat zelo prikupna lepotička, je bila eden od mladičev, ki niso imeli sreče najti dom. Zaradi njenega obnašanja smo naknadno ugotovili, da ima težave z vidom. Bila je na okulističnem pregledu, kjer so ugotovili, da je na eno oko slepa, na drugo pa še nekaj malega vidi. Vida ji žal ne moremo povrniti ali izboljšati z nobenim veterinarskim posegom. Urška se prilagaja svojemu pasjemu prijatelju v boksu, tako da z lahkoto najde pot v izpust in nazaj v svoj boks, spretna pa je tudi na sprehodu s povodcem. Urška je sedaj stara približno 16 mesecev. Vemo, da bomo zanjo težko našli dom, mogoče pa vendarle obstaja kdo, ki bi ji nudil zavetje in ljubezen. Zanjo bi bilo veliko lažje življenje v družbi psa, ki vidi, ni pa to pogoj.

Urškin cimer, LUKS, je mešanec z nemškim ovčarjem (sive barve), star 2 leti, ki je zaradi težav v družini pristal v zavetišču. Rad ima vse ljudi, še posebej otroke. Je zelo vodljiv in prilagodljiv.

Tako je o njiju dveh pisalo na društvenih straneh.

Včeraj sta skupaj šla v nov dom :-)

Hvala posvojiteljem in vse najlepše vsem skupaj :-)

Četrtek, 12. junija

Posvojena tudi TIA (slika na vrhu), mlada mešanka, bivša azilantka, ki je bila kot mladiček oddana enkrat februarja. Menda se lastniki sploh niso ukvarjali z njo, milo rečeno. In res je bila zelo plašna, nenavajena ljudi.

To je bila prva mladička, ki se me je res dotaknila. (Mogoče tudi zato, ker mladiče vidim predvsem kot prehodne "goste".) Nekaj posebnega je bila oz. verjetno je še :-)

Upajmo, da ji bo v drugem domu lepše kot v prvem. In da se ne bo več vrnila v zavetišče.

V četrtek je zavetišče zapustil tudi TRIK. Njegova tema je malo nižje.

Meda

2008-06-06T06:58:00.009+02:00

Meda je mešanka z nemškim ovčarjem, srednje rasti, mlajša, sterilizirana. Izredno vodljiva, nežne narave, ki je primerna za nežno družino.

Ja, kaj napisati o Medi? Meni je ta psička izredno všeč. Bojim pa se, da zaradi njene plašne narave ostaja vedno nekje v ozadju, neopažena. V boksu je z njo Medo (da, Meda in Medo ;-)...in dosedaj se je to izkazala kot najboljša kombinacija. Par dni je bila tudi z Lorijem, pa si takrat skorajda ni upala do vrat.

Najlepše jo je videti, ko se na sprehodu sprosti in umiri. Če je zraven še kak pes, je pa vseskozi pozorna in spremlja tako njegove korake kot korake oz. namene človeka. In ni sproščena, s spodvitim repom. Ovohavanje jo znervira in takrat kot da išče mir pri človeku.

Hja, saj vemo...en človek, družina, čas, pozornost, ljubezen...in bi se ta psička razživela in zaživela.

Shaba

2008-05-29T07:31:00.005+02:00

HUSKYCA

Nemirna duša.
Zaznamovana za vedno.
Namesto modrih oči,
ki bi zrle vate,
je modro oko,
ki zre vate.

Ne vem, če zaradi tega
zre kako drugače.

Imela je dom,
imela je svoje ljudi.
On je noče več,
noče "invalidnega psa".

Tudi on invalid.
Malo drugače.

Se ne da mirno in brezbrižno
mimo njenega domovanja.

Tako malo je treba...
Odpreš vrata in ji privoščiš svobodo.
Ki se meri v minutah, ampak vendarle.

Je zgolj pes.
Ni prijatelj, ni otrok, ni igrača.
Mogoče je volk.
Volkulja.
Ženstvena in močna.
Hitra. Lahkotna. Elegantna.
Gibanje ji je vse.
Nadomestki v obliki božanja
je ne zanimajo.

Akcija zbiranja papirja za pomoč živalim

2008-05-27T19:58:00.004+02:00

V Ljubljani poteka na pobudo Društva za zaščito živali že nekaj časa akcija Pomagajmo naravi - osrečimo živali.

Posredujem...

V duhu ozaveščanja ter izobraževanja se je DZZŽ Ljubljana odločilo izvesti akcijo zbiranja papirja, ki bo, skladno z odgovornim odnosom do okolja, recikliran. Pomagate lahko prav vsi in sicer z zbiranjem odpadnega papirja doma, v službi ali drugje. Zbrani papir boste nato lahko oddali v soboto, 7.6.2008, v BTC City-ju v Ljubljani, na parkirišču pred Vodnim mestom Atlantis, kjer vas bo čakal zabojnik in seveda naše društvo! Na naši stojnici vam bo, tako kot vedno, na voljo izobraževalno gradivo o odgovornem odnosu do živali, pomagali vam bomo z nasveti in informacijami, na voljo pa vam bodo tudi izdelki iz društvene spletne trgovine Nakupi iz srca ter ročno izdelani magnetki! Ker pa je dan namenjen tudi opozarjanju na okoljsko problematiko, se bomo potrudili pridobiti zanimanje katere od nevladnih organizacij na tem področju ter razširiti naše informativno gradivo z naravovarstvenimi in okoljskimi vsebinami. Svetovni dan okolja je sicer 5.junija, vendar smo za zbiralni dan raje določili dela prost dan - soboto, 7.junij. Tako boste lažje našli čas za prevoz papirja in obisk naše stojnice. Lokacijo za zbiranje papirja so nam ponudili v BTC City-ju, zabojnik in prevoz papirja pa bodo na lastne stroške organizirali pri Papir Servisu d.d., ki bo zbrano količino papirja tudi odkupil po običajni ceni. Naš cilj je torej zbrati vsaj tono papirja, ki bi po finančni vrednosti omogočila sterilizacijo oz. kastracijo ene mačke. Z vašo pomočjo pa lahko zberemo veliko več.

Ker se v BTC City-ju tudi drugače zavedajo okoljske problematike in skrbijo za naše čistejše okolje (več si lahko preberete tule), želijo ljudi spodbuditi k sodelovanju v akciji Pomagajmo naravi – osrečimo živali s posebno ponudbo: vsak, ki bo prinesel zbrani papir v naš zabojnik, dobi kupon za popust pri obisku Vodnega mesta Atlantis. Poleg tega smo se v našem društvu odločili, da omogočimo sodelovanje tudi tistim prebivalcem Ljubljane in bližnje okolice, ki bi želeli pomagati naravi in živalim, pa nimajo lastnega prevoza. Angažirali bomo nekaj naših prostovoljcev, ki se bodo na dan dogodka pripeljali do vas in odpeljali vaš prispevek do zabojnika.Torej vsi, ki boste zbirali papir, vendar ga v soboto ne morete pripeljati do nas, nam lahko pišete najkasneje do 2.6.2008 na naslov info@dzzz.si. V elektronski pošti navedite koliko papirja ste zbrali in vaše kontaktne podatke (ime, telefon, naslov).

Vir: http://www.dzzz.si/modules/aktualno/article.php?storyid=20

Koper - zdravo mesto

2008-05-23T15:12:00.008+02:00

V okviru prireditve s tem naslovom, ki se bo zgodila ta vikend, bo sodelovalo tudi Obalno društvo proti mučenju živali. Glavni namen bo predvsem osveščanje ljudi glede čistega okolja (predvsem mestnih ulic, zelenic in igrišč), kamor spada tudi uporaba vrečk in pobiranje kakcev za svojimi štirinožnimi ljubljenci.

Pod "zdravo" si pa osebno predstavljam tudi to, da bi čimveč ljudi spoznalo zavetišče in njegovo delovanje ter da jim ne bi bilo škoda časa se zapeljati do Sv. Antona in nameniti urico ali dve sprehajanju pasjih varovancev.

Včasih se mi zdi, da je prav ena simbolika v tem, da je zavetišče tako odmaknjeno in na samem. (Kar je seveda logično, le kdo si želi pasji lajež pred vrati.) No, hočem reči, da imajo potem ljudje občutek, da so tudi ti problemi z zavrženimi živalmi malo odmaknjeni od njih. Da se jih to ne tiče. V "najboljšem" primeru rečejo, da enostavno ne zmorejo hoditi v azil...da se jim živali preveč smilijo...

???

Torej, se vidimo jutri, kajne?! :-)

________________________________

Kratko poročilo

Na stojnici smo skupaj z veterinarji Veterinarske ambulante Škocjan zainteresiranim obiskovalcem brezplačno delili tablete za zatiranje notranjih zajedalcev pri psih, jih obenem podučili o pravilni uporabi le-teh in priložili zraven še lično zapakirane vrečke za pobiranje pasjih kakcev ter zgibanko Obalnega društva proti mučenju živali in kratek opis najpogostejših zajedalcev.

Mislim, da je bilo vse skupaj dobro zasnovano, a žal premalo ljudi. Te stojnice v taverni so se kar nekako izgubile, saj so se ljudje raje sprehajali po glavni promenadi in ob morju. So pa bili nekateri zelo prijetno presenečeni nad tabletami, ki jih je prispevala Veterinarska ambulanta, in nad vrečkami.

Za naslednjič moramo pripraviti še kaj za mačke, ker je bila večina teh, ki so se ustavljali, mačjih lastnikov.

Hana in Lexi

2008-05-23T14:08:00.009+02:00

Lexi je bil prve dneve v zavetišču tako jezen na nas, da smo ga komaj krotili. Iz strahu ni ne jedel, ne pil, niti se ni premaknil z ležišča. Nakar so mu njegovi pasji prijatelji s svojim obnašanjem dopovedali, da se nima več česa bati, da je v varnem zavetju. Če bi to varno zavetje čutil tudi v vašem domu, bi zlahka postal popolnoma vaš. Je mešanec z nemškim ovčarjem, večje rasti. Posvojen na daljavo!

Hana je mešanka srednje rasti, stara 10 mesecev, sterilizirana, plašne in nežne narave. V azilu ni preveč zadovoljna, raje bi se prilagajala v družini na nov dom in na svoje ljudi.

Kaj še dodati na to? Ja, da se vse to, kar piše na društveni strani o njiju, tudi čuti, ko se gre mimo boksa. In mogoče sta prav zato - prav gotovo po krivici - spregledana in se ju tako poredko vidi zunaj.

Na sprehodu sta pa krasna psa. Prijetna, vodljiva, pozorna in nežna. Hana sicer na trenutke plašna, kot da se boji, česa vse je človek zmožen...Lexi je pa s tistimi črno obrobljenimi očmi prav očarljiv ;-)...v boksu pa res zgleda, kot da ima kaj za bregom.

Ko se vendarle sprostita, pride do izraza njuna samozavest. Ki jima tudi veliko bolj paše.

Samo dom rabita. Oba. Takoj. Kot vsi tam.

Kast

2008-05-18T23:42:00.007+02:00

Starejši mešanec z nemškim ovčarjem najden v Kastelcu. Če ga lastnik pogreša, naj se zglasi v zavetišču. Kast je ubogljiv, prijazen do ljudi, lepo hodi na povodcu.. Manj je naklonjen pasji družbi, predvsem samcem. V kolikor ga nihče ne bo pogrešal, bo iskal nov dom. Dobro bi se počutil v človeški družbi in na ograjenem dvorišču.

Kast je en krasen pes in ni mi jasno, kako lahko pri teh letih pristane v zavetišču in...nič...kot da ni bil nikoli od nikogar.

Je vodljiv, zna lepo, umirjeno hoditi ob človeku, ne vleče in razume. Je pa res, da ne mara drugih samcev...no, z nekaterimi je obojestranska napetost.

Je lep, pa še fotogeničen ;-) V soboto je doživel en prelep, dolg sprehod z enim parom...ko sem jaz že tretjega sprehajala, sem njih še vedno srečevala na "naših" poteh. Kakšno sožitje, krasno jih je bilo videti :-)

Na koncu se je zgodilo še krtačenje s crkljanjem...in za njimi so ostali samo še kupi dlake na travi in umirjen in zadovoljen Kast v boksu.

Sasha

2008-05-17T14:23:00.003+02:00

Je samica, stara približno 1 leto, ki je v zavetišče prišla precej prestrašena in z brazgotinami. Bila je nečipirana in nihče je ni pogrešal. Sedaj je sterilizirana in pripravljena odkorakati v nov dom. Nedvomno je v času odkar je v zavetišču opaziti napredek v njenem obnašanju, saj je veliko bolj sproščena in tudi zaupljiva kakor je bila ob prihodu. Sasha obožuje sprehode, predvsem igro, božanje, do drugih psov je prijazna, čeprav predvidnost ni odveč. Zelo razigrana psička, vedno pripravljena na akcijo, išče nekoga, ki ji bo posvečal veliko pozornosti, jo vodil na sprehode in jo tudi česa naučil. Primerna za življenje v stanovanju.

(opis je od Saske s foruma Moj pes. Saška, ki opisuje Saško ;-) )

http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,22465.0.html

Tu so še ostale fotografije by Lonja:

http://lonjah2.moj-album.com/album/11891838/

Piknik!!!

2008-05-08T11:43:00.006+02:00

Obalno društvo proti mučenju živali vabi skupaj s kinološkim društvom na...

PIKNIK Z NAJBOLJŠIM PRIJATELJEM

Dobimo se v nedeljo, 11. maja 2008 ob 16. uri v Kopru, na poligonu Kinološkega društva Obala (ob poti za Supernovo).

Vabljeni vsi, ki ste v zadnjih letih posvojili psa iz Obalnega zavetišča, kot tudi vsi ostali lastniki psov in tisti, ki imate radi pse in želite preživeti nedeljsko popoldne v pasji družbi.

Začelo se bo s predstavitvijo KD Obala, nadaljevalo z bogatim srečelovom...poudarek je pa na druženju, klepetu in izmenjavi izkušenj.

Ne pozabite na povodec, odejo ali blazino za sedeti in če je potrebno tudi nagobčnik.

Se vidimo :-)

Še ostale slike iz Lonjinega albuma:

http://lonjah2.moj-album.com/album/12078875/?os=12079020

Kera in Šari

2008-04-23T20:48:00.007+02:00

Kera je mešanka z nemškim ovčarjem, stara približno 4 leta in je sterilizirana. Če imate doma psa, ki ga je potrebno vzgojiti in si želi družbe, je naša Kera odlična kombinacija. Svojega sostanovalca v zavetišču namreč vodi na sprehod in s sprehoda, skratka budno nadzira vsak njegov gib.

Šari je mešanček srednje rasti z daljšo dlako. Je prilagodljiv, nežen in komaj čaka, da bo zapustil zavetiščni boks in ga zamenjal s čisto pravim domom. Posvojen na daljavo!

Kera je res taka...pozorna, skrbna, kot ena mama. Vse ima pod kontrolo, obenem je pa še zelo prijazna in poslušna. Zna spremljati človeka, kot da bere misli. Taka delavna, marsikaj postori, he he. Jaz sem ji že po prvih petih minutah zaupala in na koncu samo ugotovila, da sem naredila prav. Super psička je.

Šari pa...ehhh, he he...s sprehoda sem prišla vsa popraskana in zadihana, zmatrana. Tudi Kera je rekla, da čudežev pa ne mora delat ;-)

V glavnem, jaz že en teden težim in sprašujem naokoli, če je Šari gluh ali slep ali kar oboje.

Pa se mi Saša samo smeji in pravi, da Šari se predvsem dela Francoza!!! On je pač tak, malo (oz. dosti) po svoje, boemski, kaj čmo. Umetnik. Se ga ne da do konca razumeti. Kaj šele, da bi ga človek utrujal s kakimi banalnostmi...

Komaj čakam, da ju še kdaj peljem...zdaj ko ne bom več tako zaskrbljena ;-)

Mačja situacija v pasjem zavetišču

2008-04-20T12:28:00.008+02:00

Torej, zaenkrat se oddaja približno eno leto stara muca s tistim zanimivim kačjim progastim vzorcem. Je malo poredne sorte, saj nagaja mami muci in je zato priporočljivo, da čimprej najde novi dom, kjer bo nagajala...ljudem ;-)))

Sprva sem bila prepričana, da je to mamica tistim trem oranžnim kepicam, ampak Lonja pravi, da ni tako. Priznam, da ne vem niti, če je tista, ki "igra" mamo, tudi res mama...

Lonja...help! ;-)))

PS Ostale slikice si lahko pogledate tule:

http://lonjah.moj-album.com/album/11773002/

Rea in Piko

2008-04-19T11:23:00.014+02:00

Rea je mešanka z rotweilerjem, sterilizirana "gospa" v najboljših letih. Najdena je bila na smetišču, zato kar ni razumela, da ne bo nikoli več lačna in da se ji za hrano ni potrebno več boriti. Povsem zadovoljna bi bila na vašem vrtu. Posvojena na daljavo!

Piko. Zelo prijazen mešanec, srednje rasti, vodljiv in ubogljiv, bo vaš zvesti partner na vsakodnevnih dolgih sprehodih. Posvojen na daljavo!

Šele en sprehod je za nami, zato ju prav gotovo nisem še uspela spoznati. Sta pa oba izredno prijetna psa in sprehod z njima je bil nekaj posebnega, kot so nekaj posebnega vsi ti starejši psi.

Piko je en res simpatičen kuža, razigran, sproščen, neobremenjen. Pozoren, tako do človeka kot do svoje cimre. Se vidi, da živita v prijetnem sožitju.

Rea mi je bila zelo všeč, nekaj prijetnega izžarevajo te starejše psičke. V gozdu se je skoncentrirala na iskanje "primernega" prostora, ki ga je nazadnje našla ob dveh deblih...kar precej časa je namenila prekopavanju zemlje in se potem v tisto luknjo tudi ulegla. Takoj sem pomislila, da se mogoče zdravi. Najbrž je našla kako vitalnoenergijsko točko, kot bi temu rekli radiestezisti. Ko ji je bilo dovolj - po približno desetih, petnajstih minutah - je naglo skočila pokonci in jo mahnila proti domu. Moram jo še kdaj peljati tja...

Pasji varovanci v pričakovanju

2008-04-19T09:30:00.002+02:00

Za kaj gre?
Sandra je prišla na idejo, da predstavi naše obalne zavetiščarje na strani Taček (v sklopu časopisa Večer), kamor lahko vsak pošlje fotografije živali, za katere se potem glasuje in zmagovalca kasneje tudi objavijo v Večeru. "Naj slikca" dobi poleg tega še bon za 15 eur.
Fajn bi bilo, da kateri od naših peskotov zmaga, a ne?! ;-) Še bolj fajn bi pa bilo, če se kdo zagleda v katero od teh mrcin in jo pride nemudoma iskat ;-)

Bodoče zvezde si lahko pogledate na tejle strani:
http://213.250.2.72/tacek/default.asp?kaj=18

(predstavljeni so bili v ponedeljek, 14. aprila, in v torek, 15. aprila)

Za ocenjevanje oz. glasovanje kliknete levo zgoraj zavihek Ocenjevanje :-)

Za intermezzo

2008-04-18T20:20:00.009+02:00

"Hja...kaj da rečem, da ne bo izpadlo preveč samovšečno?! ;-))) Ja, menda sem zelo lep, ampak zelo, res zelo...zato tudi ni potrebno, da vas skrbi zame, ker sem bil že zdavnaj posvojen...ampak menda sem tako zelo lep - aja, sorry, se že ponavljam?! - no, v glavnem, baje da me je škoda, da ostanem nekje arhiviran, in da me svet ne vidi.

Me mika, da bi k temu dodal še eno "malenkost"...da nisem samo najlepši, temveč tudi zelo prebrisan...pa ne vem, če bi prenesli...hi hi hi" ;-)))

"Khm, khm...bruh, bruh...tale pa res ne zna vicov pripovedovat!" ;-))))

Trik - posvojen

2008-04-13T18:33:00.009+02:00

Trik je naš suhec, najden v Dekanih. Je mlad kuža, suhljate postave na višjih nogicah. Je zelo prijazen, tudi z malim zadovoljen. Nedvomno bi postal vaš zvesti spremljevalec. Posvojen na daljavo!

Nekje sem že zapisala, da me je Trik v hipu očaral. Mogoče malo tudi zato, ker je tako podoben Loriju, tako po zunanjosti kot po karakterju. Ko Lorija ni zraven, rečem, da je Trik njegova boljša in popolnejša različica, he he.

Izredno srčen, prijeten, predvsem pa nežen. Nedvomno skromen, mogoče malo plašen. Ampak čisto malo. Verjetno je bil dosti bolj, ko je prišel v zavetišče. Da je suhljate postave na višjih nogicah...no, tu ga Lori "prekaša" ;-)

Kaj naj pravzaprav napišem o njem? Uživam vsakič, ko greva ven. Točno ve, koliko je pametno, da me posluša, da je sprehod čimbolj prijeten za oba. Zaupam mu. Popolnoma. Spada na (moj) seznam popolnih psov, ki so ta hip pripravljeni na novi dom. Brez kakega dolgotrajnega uvajanja, učenja, vadbe, filozofiranj, razmišljanj bi-ne bi.

No, če izpostavim eno razliko med njim in Lorijem...Lori je bolj samosvoj, neobremenjen, bo počakal, če zaenkrat pač ni pravega posvojitelja. Trik pa rabi človeka. Pa nočem s tem reči, da ga Loriju ne privoščim, daleč od tega.

Najnovejše fotografije iz albuma Gozdne vile:

http://gozdna-vila.moj-album.com/album/11802178/

Gaja in Kuža

2008-04-13T18:20:00.003+02:00

Kuža je mešanec dobre srednje rasti z daljšo dlako, Gaja pa je mešanka z nemškim ovčarjem, večje rasti, sterilizirana. V azilskem boksu sta neločljiva partnerja, pozorna drug na drugega, skupaj jesta in skupaj ležita. Zmeraj sta skupaj v izpustu in na sprehodih, drug brez drugega ne moreta več živeti, saj sta res dolgo skupaj. Oba sta mirna, nežna in potrpežljiva, neizmerno hvaležna za vsako lepo besedo. Oba sta v najboljših letih.Ne bi ju radi ločevali, saj bi bila žalost pri obeh prevelika. V zavetišču sta že dolgo, predolgo….zaslužita si nov dom.

Končno sem našla čas tudi za njiju dva. In mi je žal, da si ga nisem vzela že prej. Na sprehodu smo se imeli res fino. Oba razigrana, sproščena, poskakujoča...čisto drugačna slika kot v boksu. Oba z neko posebno energijo, je imela prav Sheila. Če greš v boks k njima, te Gaja dobesedno objame. S prednjima tačkama se nasloni na tvoje roke in ti nepremično zre v oči. Hej, še nikoli se mi ni zdelo tako verjetno, da mi pes resnično nekaj govori. Kdove kaj mi je ona zadnjič povedala... Kuža bi najbrž vedel, he he. Ja, on te pa na začetku zgolj rahlo nezainteresirano ošvrkne s pogledom, ampak ker je Gaja tako prijazna gostiteljica, potem tudi on vstane in te pozdravi. Zunaj sta pa bila res enkratna. Vesela, razigrana, obenem pa tudi pozorna in poslušna. In predvsem nežna. Tudi Kuža ima en zelo lep pogled, ko odmakneš dlake in ga pobožaš. Fajn jima je bilo in to sta res z vso srčnostjo tudi pokazala. Zanimivo je tudi, kako je Kuža pozoren na vsak Gajin korak. Drugače je pa ona že posvojena, Kuža pa še ne. Tako da če te vrstice bere kdo, ki ga je pripravljen posvojiti na daljavo...zelo dobrodošel. Res. Ampak jaz jima še vedno želim pravi pravcati dom. Saj to ni tako nemogoče. Samo enkrat ju peljite na sprehod, pa boste razumeli, o čem govorim.

Lord

2008-04-13T18:12:00.005+02:00

Lord je mešanec z labradorcem, star približno 3 leta. Prijazen kuža, vodljiv, ki ima rad ljudi, razume se tudi z otroci, išče nov dom. Primeren za ograjeno dvorišče ali stanovanje, ne pa kmetijo.

On zelo pade v oči, s tistim svetlim kožuhom in temnimi očmi, ki te gledajo na en prav poseben način. No, zunaj je malo drugačen, he he. Vsaj zadnjič je bilo tako, ampak so bile neke vrste izredne razmere. Namreč, njegova cimra Ira je tudi šla maloprej na sprehod in očitno sva hodila po njenih sledeh, ker Lord je tako vlekel, da se še Spike lahko skrije pred njim ;-)
Pa še nekaj je bilo. En zajec nama je prečkal pot...ojojojoj...refleksi, že, refleksi, a kaj, ko ne moreš verjeti, kako močan lahko postane v hipu. No, za piko na i sva naletela še na enega poginulega krta, takoj zatem pa sva še Iro srečala. No, fino...kot da bi peljala tri naenkrat ;-)

Naj ga kdo posvoji, ker sprehodi z njim so prava dogodivščina ;-)

In še njegov album...
http://lonjah.moj-album.com/album/11554515/?os=11554853

Piro

2008-04-13T17:58:00.006+02:00

Piro je mešanček nižje rasti s poškodovanim levim očesom. Verjetno ga s tem že obsodim, na nek način. Ampak tako pač je. Tisti, ki ga bo vzel, ga verjetno ne bo vzel zaradi lepote, ampak bo najbrž kaj drugega videl na njem. Ali v njem. Meni se zdi izredno prijeten, nežen, prijazen. Se sicer zna zgoditi, da če je kdo preveč nemiren okoli njega ali če preveč skače ali ga nehote prestraši z neprave strani, da se lahko ustraši tudi sam. Nekako ga bolj vidim s kom starejšim kot pa z otroki. Jaz ga še nisem doživela prestrašenega ali nemirnega, pa sem ga če ničkolikokrat peljala ven. Je poslušen, zbran in resnično zna spremljati človeka. Nekako ga čuti. Se pa pri njem zazna neko vdanost, če bom rekla - vdanost v usodo - se bo mogoče slišalo pretirano, ampak res se mi tako zdi. Prav zato mu priželim dom. Želim si, da bi ga kdo prijetno presenetil. In posvojil.

Tu je še nekaj njegovih fotografij:

http://lonjah.moj-album.com/album/11442266/?os=11442281

Dnevnik

2008-04-10T20:38:00.014+02:00

Ponedeljek, 12. maja in torek, 13. maja

Ko se z nekom zmeniš, da se dobiš kar v zavetišču...ubiješ cel kup muh na en mah ;-))) Kot prvo ti ni treba doma pospravljat...če seveda spadaš v tisto kategorijo ljudi, ki ne slovi ravno po redoljubnosti in je vsakič panika, ko se kdo najavi ;-) Torej, pospravljanje odpade in s tem tudi čepenje v stanovanju medtem ko zunaj sije sonce - kar je že samo po sebi svojevrsten greh. Drugič - si na zraku in tudi drugemu omogočiš, da je na zraku - hmm, no, če odmislimo občasno nadišavljeno okolico smetišča. Zaslužen si tudi za to, da se upeha, sprosti, da ne občuti več službenega stresa...skratka, sočloveku si pomagal na najbolj naraven in zdrav način ;-) In seveda...peskoti se razgibajo, socializirajo, pokakajo kak grm in prevohajo kotičke, ki jim niso vsak dan dostopni...

Ergo, toplo priporočamo tak način druženja. Predlagajte ga tudi vašim znancem, prijateljem...celo za ne-prijatelje je uporaben ;-)...in za vse tiste, ki jim ne znate drugače namigniti, da jim kak sprehod verjetno ne bi škodil :-)

No, in med vsemi sprehodi, vdihi in izdihi, smehom, zaskrbljenostjo in vsem ostalim, kar spada zraven in kar je del vsakdanjika v zavetišču...so prišli tudi novopečeni posvojitelji Kire in jo odpeljali v nov dom. Meni so se zdeli zelo prijetni ljudje in sem prepričana, da gre pasja punca v prave roke. He he, no, malo je poredna in svojeglava (v tem času je mimogrede "zrihtala" marsikaterega samčka ;-) ), ampak obenem še dovolj mlada in učljiva, da sem prepričana, da se bodo sčasoma vse zmenili.

Srečno, Kira!!! :-)

Petek, 4. aprila in sobota, 5. aprila

Najprej bom napisala še nekaj o Vitu, ki ga že poznamo in ki je bil v soboto posvojen. Je sicer že v novem domu nekje na Štajerskem in se menda odlično počuti.

Vita sem peljala na kratek sprehod tako v petek kot v soboto, predvsem zato, da opravi svoje potrebe. In prav o tem bi rada pisala. Kako se včasih vse skupaj zreducira prav na to...še posebej, ko gre za kake poškodbe. Namreč, najprej je uriniral, ogromno časa, še posebej on, ki tega ni počel v boksu. Ko sva napravila naslednjih pet metrov je kakal, čez naslednjih deset je imel drisko, potem vetrove...in po vsem tem je tako zavzdihnil in se sprostil, da sem tisti trenutek samo čutila, da sem mu napravila res veliko uslugo. Saj če je ne bi jaz, bi pač nekdo drug...ampak hočem reči, da tisto jutro ni rabil nič drugega kot samo to, da si nekdo vzame čas zanj in potrpežljivo počaka, da opravi svoje najnujnejše potrebe. In potem se je samo še usedel na travnik, se z najmanj tretjino svoje teže naslonil name, ki sem stala poleg, dvignil pogled proti meni in...ehh, no, da ne bom patetična ;-) Potem se je hotel še popraskati, pa se ni mogel, ker ga je oviral ovratnik, in mi je rade volje prepustil, da sem jaz to opravila namesto njega.
No, tako nekako je tisto jutro izgledalo moje asistiranje pasjim potrebam. Priznam, da sem za hip ali dva, ko sem imela roko pri njegovem gobcu, pomislila, kako zlahka bi me taka mrcina lahko pomalicala, he he, no, vsaj roko. Zgleda pa, da njega to tisti hip ni prešinilo.

Sem res vesela zanj, da ima novi dom, svojega človeka in predvsem prostor, kjer bo lahko tekal.

No, v soboto ni bil posvojen samo Don Vito , ampak tudi Roxy, približno dve leti star mešanec večje rasti, posebne barve, nežnih in svetlih oči. Tako piše na društveni strani, žal ga nisem uspela predstaviti. Nič zato, samo da je srečen. Menda je res, pa še italijanski državljan je postal. :-)

Pod nujno moram povedati še nekaj o Boomerju. Njega tudi že poznamo, odštekan, posrečen, otročje razposajen še vedno. V boksu ima že celo zbirko posodic. Ampak kaj me je zadnjič prešinilo? Da mu bom enkrat za foro prinesla kak čevelj, da bo te posodice zamenjal za nekaj mehkejšega, ne. No, pa jo midva zadnjič spet mahneva na sprehod, ko se jaz spomnim, da bi iz avta vzela fotoaparat. In odprem prtljažnik, on se v trenutku s sprednjima tačkama povzpne na rob, zagrabi moj čevelj in si ga odnese k najbližjemu borovcu. Tako sem bila presenečena, obenem pa ne, ker sem to "sliko" že nekje videla...da sem se samo smejala. No, potem sem mu vseeno odvzela mojo lastnino, ker tisti čevelj res še ni bil namenjen za to. Tako da apeliram na kakega sprehajalca, da mu prinese kak čevelj za igračko. Pri vsej dobri volji nimam nobenega razpoložljivega. Edino ne vem, če igra potem kako vlogo tudi vonj ali ne.

Toliko zaenkrat. Je še marsikaj zanimivega, recimo koliko psov je navajenih skočiti v avto... Prav razvrstila sem jih že, na tiste, ki so se vozili na tleh pri sprednjem sedežu, na tiste, ki so bili navajeni sedeti zadaj in na tretje...v prtljažniku. Ne vem zakaj, ampak v takih momentih me vedno malo stisne pri srcu, ker takrat se res vidi, da je večina teh psov enkrat imela nek dom, nekega človeka...še celo vožnje. In zdaj so tu...

Konkretne ideje

2008-04-10T12:59:00.002+02:00

...ki bi prispevale k še boljšemu počutju pasjih varovancev v zavetišču, k boljši organizaciji dela, k še bolj funkcionalnemu zavetišču, k večji povezanosti in sodelovanju med samim zavetiščem in naključnimi (ali rednimi) obiskovalci, k ...

Malo bomo pametovali, malo pretiravali, mogoče na trenutke odkrivali toplo vodo...včasih pa zgolj in samo sanja(ri)li :-)

Bom kar začela s predlogi...

1. Osebno najbolj od vsega navijam za nove IZPUSTE. Zakaj? Ker se mi zdijo osnovne potrebe psov najpomembnejša stvar...gibanje, še bolj pa lulanje in kakanje, so še vedno najpomembnejše potrebe. In nekateri psi to zadržujejo. In s kakim izpustom več se dosti hitreje zavrti "kolo jutranjega spuščanja psov in čiščenja boksov". Se pa zavedam, da je parcela verjetno "zakoličena" in da v okviru danih možnosti se bi lahko samo največji izpust prepolovilo. Kar je velik minus, se zavedam. Poleg tega je vse skupaj povezano tudi s stroški, mi je jasno.
In poleg tega...niti ni nujno, da imam prav. O tem prav gotovo največ vedo punce (s "puncami" mislim na vse ;-) ), ki so vsak dan v zavetišču.

2. Če malo preskakujem...recimo kako čimbolj vključiti obiskovalce v razmišljanje o raznih izboljšavah? Da se namontira en "NABIRALNIK" z naslovi oz. linki, kje vse se v tem virtualnem svetu pogovarjamo o psih? In da lahko v ta isti nabiralnik recimo vržejo tudi kako na listku napisano pohvalo ali pritožbo ali idejo? O tem sva včeraj razmišljali z Lonjo...

3. AKCIJE...čistilne, akcije zbiranja papirja...ostalo...in vse to združiti s piknikom, ki se menda zgodi vsako leto enkrat konec maja...ali raje organizirati posamezne akcije, neodvisne ena od druge, da se pritegne različna publika?

Poskrbimo za okolico zavetišča

2008-04-08T10:26:00.003+02:00

Tisti, ki pogosto obiskujemo zavetišče in ga imamo priliko doživeti ob različnih vremenskih razmerah, zelo dobro vemo, kako zgleda okolica zavetišča - ali bolje rečeno - okolica smetišča oz. glavnega zbirnega centra, ki je v bližini. Še posebej, ko je vetrovno. Takrat se plastične vrečke vrtinčijo v zraku in kasneje usedajo na bližnje grmovje in drevesa. Si predstavljate...cestni kanali in predvsem travniki polni plastike, tetrapakov, kosov bogve česa...črne vrečke, ki plapolajo visoko v zraku, zataknjene za najvišje veje dreves.
Tu in tam si sprehajalci, ko se srečamo, izmenjamo kako misel ali idejo o tem, kako bi se tega lotili. Prav gotovo so na prvem mestu komunalci, takoj za njimi pa mestna občina, okoliški prebivalci in vsi, ki tja prihajaj(m)o in se med sprehajanjem spotikaj(m)o ob raznorazne smeti, ki v naravi enostavno nimajo kaj početi.

Sprašujem se, kako dolga ali pa kako kratka je lahko ta "pot" od enega takega virtualnega zapisa do prave pravcate čistilne akcije, ki bi se v tem okolju - še to pomlad - lahko zgodila. Da se povežemo vsi zgoraj našteti in poskrbimo za to okolje, za katero nam BI MORALO biti mar...obenem pa mogoče marsikomu s takim povabilom še približamo samo zavetišče in pasje varovance, ki tam potrpežljivo čakajo na svoje nove posvojitelje.

Dobrodošli vsi s svojimi mnenji, idejami, predlogi, rešitvami...
Hvala :-)

http://www.danzemlje.si/

Yari

2008-04-02T23:33:00.006+02:00

O Yariju, tem dolgodlakem nemškem ovčarju, ne vem nič. Ne poznam zgodovine in ne vem, kaj počne v zavetišču. Ga pa opazujem in čutim, da ni srečen. In da rabi dom. Pod nujno.

On je srečen zunaj. In zato je izven boksa čisto nekaj drugega kot noter. Ko ga človek takole opazuje skozi rešetke, ima občutek, da če bi bila "celica" večja, da bi samo hodil gor in dol in čakal, da se odprejo vrata.

Ne izkazuje ljubezni, ne maha z repom , ne skače od razposajenosti in veselja...to pride prav gotovo kasneje, s časom. Verjetno bo pokazal drugače. Zdaj zgolj čaka. Mogoče čaka nedelje, ko ga nekdo odpelje z avtom v svet in čez par uric pripelje nazaj. Ampak Yari pravi, da je to premalo. In da se je malo naveličal tega hrepenenja.

Rabi človeka, ki bo njegov. Ki se bo ukvarjal z njim...ga vozil na sprehode, se igral z njim, gradil medsebojno zaupanje, ga česal...

Samo naj čimprej pride...ta pravi človek zanj.

Koliko % Slovencev oddaja psa?

2008-04-01T11:02:00.003+02:00

Piše Sleepy

Oddam psa...

Ni skrivnost, da ne razumem (in nočem razumeti) oddajanja psov. Seveda to ne velja za tragične okoliščine, ki lahko prizadanejo kadarkoli kogarkoli. Tu mislim tiste, takorekoč vsakodnevne, oddaje zaradi selitev, pomanjkanja časa, menjave službe, premajhnega vrta…. Sem se šla malo poigrat z googlom in vpisala “oddam psa” ter označila išči po državi Slovenija. Dobila sem 7 strani zadedkov. Pa ne 7 strani oglasov, pač pa 7 strani Z oglasi “oddam psa”…. samo v Sloveniji. Kliknem enega izmed ponujenih linkov in preletim nekaj oglasov:- Oddam psa - dalmatinca, star 4 leta…. Oddamo ga zaradi pomanjkanja časa zanj…- Oddamo dva zelo prijazna psa -mešančka srednje rasti. Psička je stara 2 leti, njen mladič - pes pa 10 mesecev…. nam jih je težko puščati toliko časa same….- Oddam psa, pasme Aljaški malamut, zaradi pomanjkanja časa…- Zaradi pogoste odsotnosti od doma, oddamo dva prijazna odrasla psa mesancka vecje rasti…- ZARADI POMANJKANJA ČASA ODDAM PSICO MEŠANO Z LABRADORJEM….- Oddamo psa in psičko, zaradi selitve...

In tako lahko nadaljujem zelo dolgo…. in ne morem razumet. Smo res še vedno tako tolerantni do tega problema? Seveda ne, dokler gre za oglase neznancev - ko pa se to dogaja v naši bližini, našim znancem, sosedom… pa smo kar naenkrat polni razumevanja in opravičil. Oni (naši znanci torej) pa imajo res upravičen razlog za oddajo, čeprav smo načeloma (in načelno) proti takemu početju. In tako se začaran krog nadaljuje, število oglasov se povečuje, v zavetiščih pa tako in tako ni več prostora, da bi še koga kam stlačili. Včasih smo Slovenci prav neverjetno strpni…. žal pa se mi zdi, da na napačnih področjih.

Res je, da se človeku spremenijo življenski pogoji, res je, da nekateri tako zelo, da druge rešitve ni. Ampak oglasi zgoraj, in takih je hudo velika večina, ne pašejo v to kategorijo. Pa bi bila pripravljena vsaj tolerirati take in podobne oddaje, če bi zraven pasala obveza o dosmrtnem preživljanju. Če je nekdo že pripravljen prevzeti odgovornost za psa, ki ga ni vzgojil po lastnih željah in potrebah, bi si zaslužil za to vsaj povrnitev stroškov. Morda bi se pa čas lažje našel tudi za štirinožce, če bi v trenutku posvojitve nastala še obveza o dosmrtnem preživljanu. Me zelo zanima koliko oglasov zaradi pomanjkanja časa, selitev, menjave službe in podobnega bi še ostalo, če bi se mesečni prihodek zmanjšal za kakih 200 € (in to vsak mesec) na račun psa, s katerim sedaj nekdo drug preživlja čas. A bi se potem našel? Čas namreč.
Včasih mi je Amerika še posebno všeč. Predvsem takrat, ko znani osebnosti (morda pa le ni res, da je slavnim in bogatim dovoljeno vse) zasežejo pse, ki so aktivno sodelovali v prepovedanih pasjih bojih in še bolj takrat, ko lastniku naložijo plačilo stroškov rehabilitacije taistih psov.Tako se mi zdi edino prav in podobni ukrepi bi morali veljati tudi za običajno situirane zemljane. Če ti za psa po nekaj letih (ko si ga “oblikuješ” po svojih željah) zmanjka časa, mu sicer lahko poiščeš nov dom, ostanejo pa ti stroški njegovega preživljanja in zdravljenja.

http://bobi4ever.net/doglog/?cat=2

Musashi išče dom

2008-03-30T16:48:00.011+02:00

Musashi (prvi v vrsti) je 3 leta star črno-bel vlečni pes, ki je bil še do nedavnega član ene najboljših slovenskih vpreg. Ker počasi izgublja veselje za delo v vpregi, predvsem pa je med potovanji in tekmami stalno v stresu, se je njegov vodnik odločil, da mu poišče nov dom.
Ima okoli 25 kg, je nežen, poln veselja do gibanja, prijazen do ljudi (tudi do otrok), dobro pa se razume tudi z drugimi psi. Navajen je bivanja na prostem, ni pa čuvaj. Je zdrav in redno cepljen.
Če ste mu pripravljeni nuditi nov dom ali potrebujete dodatne informacije, pokličite na:
040 346 685 (Nuša) ali 041 395 602 (Primož)
oz. pišite na:
drustvo.hepis@gmail.com

In še dobrodošlica HEPIS-u - Društvu študentov veterine za zaščito živali :-)

Več o njih na tem naslovu:
http://www.student-info.net/index.php/vf/novice/ID/12369

Buco

2008-03-28T20:58:00.005+01:00

Samec, bull mix, kastriran, star nekaj več kot 1 leto, ki ga lastnica ni mogla več imeti. Navajen življenja v stanovanju, potrebuje lastnika z izkušnjami, saj se mora nekaterih stvari še naučiti. Posvojen na daljavo!

Posvojen na daljavo ne pomeni, da se ga ne sme konkretno in zares posvojiti ;-)

Lonja je o njem napisala: "Buco:)) Njega se jaz sploh nisem upala ven peljat, dokler ga ni vzel kolega in smo pogruntali, da je zunaj to prav kulski pes....Če mu ne posvečaš pozornosti, začne gristi štrik, drugače je pa to šolan kuža:)) In za bonbončke naredi vse...in te nenehno gleda in posluša...in če smo pošteni, se mi zdi, da Buco največ razume....in tudi posluša kar mu govoriš. Se mi pa zdi, da gre le malokrat ven, tako da če imaš kdaj kaj ekstra časa, je on prvi, ki se priporoča:) Samo en konkreten povodec, ne fleksija, ker ga bo v sekundi pregriznil. Se mi je pa zadnjič tako zasmilil, revček, je ležal ves žalosten v boksu s prekrizanimi prvimi tačkami in tistimi rdečimi učki, ker ga je punca zapustila...tista njegova Pika je bila pa tud full fajn :)

Najnovejše slikice Bucota in njegove nove punce Pegi :-)...by Lonja:

http://lonjah.moj-album.com/album/11442431/

Vito - posvojen

2008-03-26T20:52:00.005+01:00

Je približno 2 leti star samec rottweiler. Vodljiv, poslušen, vajen življenja v stanovanju, je nezdružljiv z drugimi domačimi živalmi. Išče nov dom, ljudi z izkušnjami na pasjem področju, ki se bodo z njim ukvarjali in ga imeli radi.

Tisti, ki so ga že sprehajali, pravijo, da je Vito res zelo poslušen pes - bivši lastnik ga je marsikaj naučil in tudi vlece ne, razen po klancu navzdol :-) Je pa treba biti malo bolj pozoren ob srečanju z drugimi psi ali kakimi drugimi živalmi.

Ko greš mimo njegovega boksa, ga definitivno ne moreš spregledati. Je res ena impozantna, lepa pasja mrcina :-)

Vito je tisti, ki ne lula v boksu, in si zato prisluži ekstra izhode. Kdor zna, pač zna ;-)

Nas je pa sedem (7) :-)

2008-03-26T15:27:00.005+01:00

Ojla! Mi se tudi oddajamo, mešančki, 5 fantov, 2 punci. Stari smo malenkost več kot dva meseca. Imamo podobne zahteve kot primorski kolegi ;-) (glejte dva prispevka nazaj).

Pokličete pa lahko na mobitel št. 041/ 347 452, na katerem se vam bo oglasila gospa Anica...ali pa številko 04/ 252 75 75. Nahajamo se v okolici Cerkelj na Gorenjskem.

Pa pa

Das - posvojen

2008-03-24T22:55:00.008+01:00

Samec pitbull, star približno 1 leto in 3 mesece, išče nov dom. Prijazen do ljudi. Potrebuje nekoga z izkušnjami na pasjem področju in ki mu bo nudil veliko ljubezni. Primeren za življenje v stanovanju z rednimi sprehodi.

Das je lubico (še eden ;-) od Lonje, ki pravi o njem, da bi se samo čohal - sploh če pride k njemu v boks, je ves iz sebe od sreče in ne ve kako bi ji ves zlezel v naročje :-) Zunaj je povsem neproblematičen, ne vleče in posluša - sicer ne zna še nobenega ukaza, tako da mu je treba malo bolj dopovedati, kaj se hoče od njega, ampak ti pa zato nameni vso možno pozornost :)) V zavetišče ni prišel v ravno idealnem stanju, tudi precej shujšan , zdaj je pa že mnogo bolje in se tudi že redi, ker mu ena skrbna osebica pridno kuha in skrbi za to, da se mu rebra ne vidijo več.

Najnovejše fotografije z nedeljskega izleta (6. aprila) v mondeni Portorož ;-) Lonja ostaja skromno zadržana, ampak itak slikce povedo vse: Das v avtu, Das preizkuša novo deko za pse (pravzaprav kupljeno nalašč zanj), Das in panorama, Dasu se smeji, Das na trdnih tleh, Das na tratici, Das brez povodca!...Das je definitivno užival in že proučuje koledar ;-)))

http://www.moj-album.com/album/11623390/?os=11623857

Mi smo godni za nove avanture. Kaj pa vi? ;-)

2008-03-23T20:02:00.012+01:00

Smo trije nadebudneži, dovolj stari, da jo mahnemo v svet, novim dogodivščinam naproti. Seveda želimo le najboljše za nas...torej, če povzamemo: dvonožce, ki zaslužijo dovolj, da ne bomo lačni, ki imajo kolikor toliko spodobno domovanje, nekaj časa za skrb, malo potrpežljivosti in nekaj energije na začetku, da se privadimo eden na drugega...in seveda, da čutijo ljubezen do živali, še posebej do psov. Saj nismo tako strašansko zahtevni, a ne, da ne?!

Mi se bomo pa potrudili, da ne bomo lulali in kakali vsepovsod (ampak to je tudi od vas odvisno, z rednimi izhodi bi dvonožci imeli dosti manj težav...mimogrede, tudi sami s sabo bi imeli manj težav), pa copate bomo tudi poskušali pustiti pri miru. Poudarek je na besedi - poskušali. Ni nam v interesu povzročati ekstra veterinarske stroške, ampak tudi to je deloma odvisno od vas.

No, tako, to bi bilo na kratko vse. Zgodbo o naši mamici si lahko preberete na spodnjem linku. Seveda smo tudi inteligentni in imamo svoje mnenje o raznih verigah, premajhnih pesjakih in podobnih mučilnih napravah.

http://bobi4ever.net/doglog/?p=50#comments

Vabljeni k ogledu naših fotografij, premisleku in v primeru, da smo vam všeč, se lahko dogovorimo za srečanje, da vidimo, če ste tudi vi všeč nam, hi hi hi oz. hov hov hov. Dve samički in en samček. Kdo je kdo? ;-)

Se vidimo, a ne?!

Timi

2008-03-22T21:18:00.007+01:00

Timi je izgubil dom zaradi selitve lastnika. Star je približno 2 leti in pol, mešanec med škotskim ovčarjem in bull-om. Je vodljiv, s psi pomanjkljivo socializiran, do ljudi pa prijeten pes, primeren za skrbnika z izkušnjami in občutkom za pse. Njegovo življenje ni bilo pravljično, zato potrebuje fer vodnika, ki mu bo lahko zaupal. Je zelo miren in čist pes, zato bi si želeli, da bi lahko živel v stanovanju oz. hiši, kjer nanj ne bi lajali mimoidoči psi, saj je rad v bližini svojega človeka, kjer se počuti varno.

Timija ne poznam "osebno", zaenkrat ga samo opazujem. Vem pa, da gre premalokrat na sprehod...tako kot vsi večji psi, ki vzbujajo določeno strahospoštovanje.
Za naslednjič je na spisku...koliko jih je že?! ;-)

Lonja pravi, da je na sprehodu izredno prijeten in vodljiv pes.

Je pa Timija opisala Sleepy na svojem blogu.
Glej spodnji link, 5. opis po vrsti z naslovom Timi - humorist z žalostnimi učki:
http://bobi4ever.net/doglog/?cat=4

Najnovejše slikce iz Lonjinega albuma (19. aprila):

http://lonjah.moj-album.com/album/11442335/

Pasji varovanci skozi objektiv

2008-03-22T11:55:00.002+01:00

Obljubljene slike, pravi Lonja:

http://lonjah.moj-album.com/

Pravice živali - z malo besedami

2008-03-21T16:35:00.003+01:00

Plakati o pravicah živali in vegetarijanstvu (na spodnjem linku):

http://www.osvoboditev-zivali.org/index.php?arhv=10862

Mali

2008-03-21T11:31:00.004+01:00

Mali je leto in pol star pitbull, ki išče dom. Je zelo energičen, zato potrebuje nekoga, ki se bo z njim veliko ukvarjal in sprehajal. Primeren za življenje v stanovanju in za ljudi z izkušnjami na pasjem področju. Mali je kastriran.

Mali je tudi lubi od Lonje ;-)..."tak cukerček, ki eno minuto skače in naslednjo že lezi zraven tebe...ko mu reces sedi, se uleze:)) Ful se rad boza in je nasploh kar se mene tiče eden najbolj neproblematičnih psov tam:)) Vsaj zdej odkar je kastriran in mu je malo popustila njegova hiperaktivnost:)) ...in ne razumem kako je lahko tak srček v zavetišču že pol leta...no pa sej za vse ostale isto velja..."

"Zadnjič sva mela skupaj zuni Dasa in Malija in sta brez problema skupaj - dobr, nisva jih glih pustila, da skaceta skupaj, ampak sta se vohala in hodila en za drugim prov brez problemov....."

Data

2008-03-19T19:56:00.005+01:00

Samec, star dve leti, mešanec med nemškim ovčarjem in dobermanom, išče nov dom. Velik, prijazen pes, ki je rad aktiven, potrebuje nekoga, ki bo zanj imel dovolj časa in ljubezni.

Ja, Data je "lubico" od Lonje ;-) Njen največji srček. Največji v vseh pomenih, he he.

"Data je največji otroček tam okoli, sicer ogromen otroček, ampak je res ko en mladiček....u boksu bi se pa itak samo čohu:) "

To zadnje je edino, kar lahko potrdim. Zadnjič sem ugotovila, da lahko tudi stegnem roko skozi rešetke proti njemu in da ne bom ostala brez roke. In da ga začnem cartati, je on zaprosil, ko me je opazoval, kolikokrat sem šla že mimo njega...in jaz nič. Potem se je pa samo še nastavljal...malo levo stran, malo desno, pa pri ušesih, pa gor, pa dol...res cartek. Ko ga tako vidiš v boksu...se samo meni zdi največji pes tam?...ali pa ko je v formi in se v skoku odbije od stene...enkrat, dvakrat, trikrat, in vsakič se še obrne v zraku...uff.

Za naslednjič ga imam v načrtu, ampak itak se nam ni treba sekirat, ker bo Lonja kmalu vzela dva pitbula, Malija in Dasa, in Dato tudi...ko napravi bajto ;-)

Na sprehodu menda tudi on vleče, ampak to poglavje smo že jemali ;-)...to počnejo samo zato, ker se jim mudi vse prevohat.

Pol se itak umiri, pravi Lonja, in se pride mal čohat in tko...."je pa tak otroček in se rajsi ne zacni igrat z njim, ker začne skakat in grickat - kar pri njegovi tezi ni glih najbolj fajn...je pa navdusen nad vsemi psi in bi bil najbolj vesel, če bi dubu enga za igrat se:)) "

Disco lies

2008-03-19T00:17:00.000+01:00

Moby

http://www.vimeo.com/748560

Kaj moram napraviti, da me boš vzel?

2008-03-17T23:53:00.004+01:00

Lucky

2008-03-14T15:13:00.004+01:00

O njem so napisali: Je ostal brez doma, ko so lastniki izgubili njivo. Je bolj sramežljive narave, saj se verjetno niso veliko ukvarjali z njim. Je dober čuvaj, ko pridobi zaupanje v človeka, pa zna biti tudi nežen prijatelj.

Res je nežen in zelo prijeten. Eno mirnost izžareva. Še posebej, ko je zunaj.

Ko odpreš vrata njegove rezidence - on namreč ni v boksu...predvsem zato, ker ne mara biti v boksu - to razume kot povabilo na sprehod, kaj pa drugega. Če ne pohitiš, tudi zalaja in gre proti tebi. In tisti prvi trenutek se res instinktivno umakneš. Če se pa še malo obiraš oz. imaš kaj za postoriti v njegovem domovanju, mu greš pa že malo na živce ;-) Verjetno mu ni logično, da pride nekdo k njemu in se ne ukvarja z njim ali pa ga ne takoj pripne na povodec. Zadnjič sem se iz take situacije rešila tako, da sem mu začela zelo prijazno prigovarjati in ga crkljati z besedami. Ampak je vseeno priporočljivo, da se čimprej zapusti rezidenco. Skupaj :-)

Res mu želim dom, družino, sprehode. In to čimprej.

Včasih se zgodi, da ga kak nepričakovan zvok prestraši ali pa če hodiš za njim in se spotakneš, recimo.

Ima še eno posebnost. Pri večini psov je treba uporabiti kar precej moči, ko greš mimo vseh boksov oz. psov. Z enimi se pozdravljajo, na druge lajajo, na tretje renčijo, z nekaterimi bi se pa takoj zravsali. Lucky pa ne. On gre ob zidu, rahlo poskakajoč...no, tako zgleda, ker mu tista njegova lepa dlaka tako simpatično valovi, glava je rahlo privzdignjena in greva mirno mimo. Ostalim se pa meša, he he he.

Dati mu je treba občutek varnosti in ga ne priganjati. Mu prisluhniti.

Riki - posvojen

2008-03-14T15:04:00.005+01:00

Samec, mešanec z nemškim ovčarjem, najden v Sečovljah, išče topel dom. Prijazen, ima rad sprehode, vendar je nezdružljiv z drugimi psi. Vesel bo življenja na ograjenem dvorišču ali stanovanju z rednimi sprehodi in ljudmi, ki mu bodo nudili veliko ljubezni.

Tega, da je nezdružljiv z drugimi psi, pa moram priznati, da nisem opazila.

Drugače sta pa že Snežni in Sheila povedala bistvo.

Izredno prijeten pes, prijazen, poslušen, pozoren in nežen tudi on. In pravi čuvaj...

Kaj naj človek še pove o njem? Naj našteje vse najboljše lastnosti nemških ovčarjev? Jih ima :-)

Pa še lep je ;-) Bolj kot na fotografijah.

V boksu ravno tako nežen, prijazen in zelo potrpežljiv.

Sploh ne vem, kako je lahko pristal v zavetišču.

Spike

2008-03-14T14:43:00.005+01:00

Je par let čuval zelenjavo na njivi, zdaj pa nimajo več časa zanj. Izgubil je že tisti skromni dom, ki ga je imel. Počasi se socializira, navadil se je ljudi in drugih psov, saj mu je bilo vse to tuje. Obožuje dolge sprehode. Zaslužil bi si dobre lastnike in pravi dom.

S tem opisom si človek marsikaj razloži.

Ne vem pa, zakaj ni nihče napisal besedo - dominanten ;-)

Ko mu nekaj ne paše (in to se zgodi pogostokrat), zagrabi povodec in ga ne spusti več. Ampak povodec ne zagrabi na tak igriv način kot recimo Lori, temveč zelo resno. Že dvakrat sva uprizorila pravo predstavo za mimoidoče. No, njim je bilo zabavno in zanimivo, ampak jaz

sem čutila, da se Spike niti malo ne igra. Prvič mi je nekdo pomagal, a sva ga vseeno odpeljala samo še do zavetišča, drugič sem spustila povodec, ker sva bila blizu glavnih vrat in sem ocenila, da ne bo šel daleč. Je izredno močan.

Spike mi je vzbudil kompleks in bom najverjetneje šla v pasjo šolo. Za začetek kar sama, he he.

Zadnjič sem se sama sebi zdela že strašansko pametna, ker sem povezala dva povodca skupaj. Najprej tistega kovinskega, ki se je držal njegove ovratnice, potem pa še običajnega, ki je "pripadal" meni. To pa zato, ker Spike ves čas budno spremlja človeka in ga nenehno opazuje. To, kar jaz počnem z drugimi psi, on počne z mano. In ta mrcina takoj začuti, ko koncentracija za hip popusti, in takrat zagrabi.

Ma enkrat se bova že zmenila, da je dovolj en običajen povodec ;-)

PS Menda ima en moški (ga ne poznam), ki ga je zadnjič sprehajal, čisto drugačno mnenje o njem. Zelo pozitivno, saj ga je opisal kot prijaznega, mirnega, poslušnega psa... Khm khm.

PS 2 Fotografije so pa z enega idealnega sprehoda. In res je užival, ko se je valjal po tleh in kasneje tudi grickal travo. Ko sva pa prišla v zavetišče in sva morala napraviti še en "giro", ker je bila tisti dan taka gužva, da njegov boks še ni bil pripravljen...se je pa zgodba s povodcem ponovila.

Kori

2008-03-14T13:58:00.005+01:00

Naj kdo opiše Korija, prosim ;-)

Tistega svežega nedeljskega jutra, ko so nastajale te fotografije, je bil prijeten, srčen, umirjen, v rahlo meditativnem stanju :-)

Zdelo se je kot da je vajen poziranja..."bo v redu ta položaj? A se obrnem tako, da ujameva pravo svetlobo? Kaj ti misliš, je boljši levi ali desni profil? Še od spredaj? Ok. Oči sicer niso tako vpadljive, ker sem ves črn, vem to, ja, bova pa nekako poudarila druge prednosti. Ta trava v ozadju je super, se zazna ta kontrast? Pa ti obvladaš sploh ta posel? No, v glavnem, poskušaj me ujeti tako, da bom zgledal večji. In preden jih boš objavila, lepo prosim, najprej k meni po avtorizacijo. Glih vsak amater me pa res ne bo predstavljal javnosti..."

...in oba zadovoljna sta jo počasi mahnila nazaj proti zavetišču.

Naslednjič? čisto druga zgodba. Nemiren v boksu, nemiren zunaj. Najprej sva poskušala levo, pa nekaj ni štimalo. Potem še desno, lulat, kakat...še par 100 metrov in mu je bilo dovolj. Gremo nazaj, hitro hitro! "Le kdo bi ga razumel", sem si mislila. "Le kdo bi jo razumel", si je mislil.

Snif

2008-03-13T14:45:00.003+01:00

O Snifu so v Društvu napisali tole: Je pitbul, ki so ga privezali kar na mrežo zavetišča. Ves preplašen je čakal na rešitelja. Karakterno dominanten pes, ki ne mara drugih samcev. Primeren za lastnika z izkušnjami. Je kastriran.

Da je karakterno dominanten pes, ki ne mara drugih samcev, drži ;-) Je pa res, da zunaj nisva srečala še nobenega, da bi preverila, če je kakšna razlika med obnašanjem v zavetiščnem okolju in tistem onkraj ograje.

Da je primeren za lastnika z izkušnjami, nisem vedela, se je pa čutilo, ja, he he.

Vendar, v njegov zagovor moram povedati, da je s človekom prav prijeten in topel. V nedeljo je bil ravno sprehod z njim najdaljši. Enostavno zato, ker sem pozabila na čas. Na začetku rahel tek, potem pa potepanje po gozdu in na koncu Juhej! odkrijeva velike šope trave, ki je več kot očitno zelo teknila. Bilo je takorekoč idilično...on se je pasel, jaz sem ga fotkala. Te slike zgoraj so pa malo starejše, ko se ni in ni hotel zazreti v objektiv. Pa tudi ozadje se čisto staplja z njegovimi barvami.

Meni je Snif všeč. Ko začutim psa, da se umiri, da ubere korak s človekom, da se nekaj pretaka...tedaj se mi res zazdi, da sta si dve bitji (pa čeprav pripadnika različnih vrst) nekaj izmenjali.

Rabi človeka. Mogoče res samo enega.

Boomer - posvojen

2008-03-11T21:18:00.009+01:00

Ali Bumer, mogoče.

No, jaz se moram najprej opravičiti, tako Boomerju kot Bumerju ;-), ker slike so res grozne. Kot prvo niso ujele njegove razposajenosti, njegovih nagajivih očk in lumpastega pogleda. Poleg tega je pa tudi tista dodatna oprema zdaj že popolnoma odveč. Namreč, v tački je imel en tujek, zadeva se je zagnojila, bil je tudi pri veterinarju...no, zdaj je pa že skoraj spet "stari" Boomer. Ki je mimogrede mlad.

"To je pa naš otrok", je zadnjič ena rekla zanj. In res je to pravšnja beseda.

On je kuža na vzmet, he he. Najprej se zašprinta, potem začne z zadnjima tacama brcati nazaj, potem skoči z mesta kak meter in pol visoko, se v zraku obrne za 180 stopinj, v naslednjem hipu pade dobesedno na trebuh, s prednjima tacama skorajda objame čevlje, najprej s pogledom, potem pa...no, do tu ponavadi prideva, ker jaz preventivno rečem Ne!. Za vsak slučaj. Ne vem točno, kakšne namene skriva. In niti nisem prepričana, da bi jih rada razkrila, he he.

V boksu ves čas nemiren, poskakajoč, s prazno posodico v gobčku. Vedno. Zadnjič je ni spustil vse do glavnih vrat. Zgleda, da ima eno ekstra samo za te potrebe.

Če bom kdaj klošarila, bom definitivno njega vzela kot pomagača ;-) Človeka res prime, da bi kaj prispeval v to njegovo pušico (tudi puščico, darilnico, škrabico...po SSKJ). Collection plate :-)

Ken

2008-03-11T07:19:00.008+01:00

Ken. Če se ne motim, ni tako dolgo v zavetišču. Tudi star ni, kar bi mu mogoče kdo pomotoma prisodil zaradi šarmantne sive bradice.

Je samo še eden od premnogih psov, za katere lastniki nimajo ne časa ne volje ne potrpljenja. Kaj šele ljubezni.

Menda je tudi on čuval solato na njivi. Potem pa ni bil več "dober" niti za to.

Bom še preverila, ker enostavno ni nikoli toliko časa, da bi lahko klepetali o njih in si pripovedovali njihove življenske zgodbe.

Meni je izredno simpatičen, deluje zelo veselo, razposajeno, energično in dobrodušno. En tak velik veseljakec, ki nič ne komplicira in še manj jamra.

Prejšnji teden se je žal poškodoval, tako da trenutno ima eno šivano rano na tački in tisti neroden plastičen ovratnik, da se ne liže. Fotografije so pa nastale že pred tem dogodkom.

Moram povedati, da sem to rano tudi videla, ko je bila še odprta. Zelo grda reč. In nihče ne ve, kako se je to zgodilo. Zato bi na tem mestu apelirala na vse sprehajalce, da ko (če) se zgodi kako ravsanje med psi, ko so na odprtem, da to tudi kasneje povedo "zaposlenim", ker bodo s tem naredili dvojno uslugo - tako psom kot tistim, ki zanje skrbijo, saj bodo oboroženi s kako informacijo več.

No, Ken vse te težave stoično prenaša in ostaja "smeško" še dalje. Kolegica je zadnjič povedala, da ga je tudi veterinar pohvalil in dodal, da se mu spet potrjuje mnenje, da so zavetiščarji čisto drugačni od ostalih psov. Bolj pogumni, bolj pridni, bolj mirni, ne tečnarijo. Razvajenost in pomehkuženost - le kaj je to?! :-)

Človek se prav sprosti, ko pelje njega na sprehod. Nekaj pozitivnega izžareva.

Torej, kdo ga vzame? ;-)

A ne bi enkrat za spremembo preskočili tisto faza uvajanja in navajanja še ene pasje duše na zavetiščno okolje?!

Žak - je že našel svoj novi dom :-)

2008-03-10T18:55:00.005+01:00

Žak. Kultiviran pes, je nekdo (ravno tako sprehajalec in obenem tudi posvojitelj) enkrat pripomnil, ko naju (ga) je srečal na cesti.

Žak je prvi na mojem seznamu tistih, ki bi jim pod nujno privoščila novi dom. Čeprav si ga vsak želi, ampak on je drugačen v tem smislu, da je kar nekaj let preživel v družini, v hiši. Zgodbe ne bi opisovala, se mu pa vidi - v očeh, v pogledu, v načinu spoprijateljevanja, v umirjenem čakanju v boksu - da te nežno in proseče nagovarja, da odpreš vrata, ga pobožaš in odpelješ v naravo. Še bolje pa domov.

Se spomnim ene gospe iz Ljubljane, kako se je zagledala vanj. Tudi po sprehodu se kar ni mogla ločiti od njega. Joj, kako sem si želela, da bi izrazila željo, da ga vzame. Mislim, da bi bila res prava zanj. In on zanjo.

Prijazen, ljubeč, navajen življenja z ljudmi, pozna osnovne ukaze (mogoče ve še več, pa jaz ne vem, he he), močne konstitucije, rabi gibanje...se pa tudi usede poleg tebe in te prizanesljivo pogleda, ko ti srce razbija in loviš sapo ob vseh teh energičnih fantih. Mogoče ti v mislih celo reče - no, no, saj lahko tudi jaz malo počivam, če ne moreš več.

Podnajemniki iz Sv. Antona

2008-03-09T20:56:00.000+01:00

...ali namesto dobrodošlice.

Pozdravljen, naključni obiskovalec oz. obiskovalka, povabljenec/povabljenka, iskalec/iskalka...česarkoli že.

Ta blog bi se mogoče res enkrat zgodil, mogoče drugače poimenovan, oblikovan, mogoče s čisto drugačno vsebino.

Ampak zgodil se je vzgib, sprožil željo po akciji ali reakciji...in blog se bo dogajal sproti. Zaenkrat skoraj brez neke vnaprej zamišljene sheme, v prvih korakih zgolj z željo, da se mogoče lažje in prej srečajo (ali najdejo) pasji varovanci iz obalnega zavetišča in njihovi potencialni posvojitelji.

Sama sem jih začela obiskovati v letošnjem januarju, se v tem času pobliže spoznala s problematiko t.i. zavetiščarjev in v želji, da se za te zavržene pasje duše, ki niso nikomur nič žalega storile, kvečjemu bile komu v napoto, najdejo novi domovi...odprla tudi ta blog.

Ker se tudi drugače že nekaj let zanimam za tematike, ki so povezane z odnosom človek-žival in z živalskimi pravicami, bo prav gotovo tekla beseda tudi o tem.

Pa še o čem.

No, pa začnimo :-)

Lori

2008-03-08T16:24:00.004+01:00

Naj bo on prvi. Nekdo pač mora biti, a ne?! Pa ni samo to. Priznam, da ga čisto vsakič odpeljem vsaj malo ven. Tako se ponavadi zgodi, pravijo. Skoraj vsakomur. V enega se pač malo bolj zagledaš, zasede eno posebno mesto...

Včasih gre mogoče samo za to, da je bil nekdo pač prvi, ki si ga spoznal in potem imaš vsakič, ko greš mimo njegovega boksa, občutek, da te spremljajo njegove oči, da ga enostavno moraš pozdraviti, kot bi pozdravil kakega prijatelja, ki ga srečaš na ulici. Čeprav mogoče sploh ni tako.

Na straneh zavetišča so o njem napisali takole: Kuža, dobre srednje rasti, dominantne narave, ki potrebuje človeka z izkušnjami na področju vzgoje psov. Njegovi brezvestni lastniki so ga zapustili kar na bližnjem smetišču. Prestrašen in shiran do kosti, je zavetišče sprejel za svoj novi dom in nas za svoje prijatelje.

Bi se kar strinjala. Še dobro, da sem njegov opis prebrala kasneje, ko sva se že malo "prevohala", saj bi me ta javna potrditev njegove dominantnosti lahko celo blokirala. Na nek način je res bolje pristopiti k njim popolnoma neobremenjeno. Biti oborožen zgolj s srčnostjo in z željo napraviti nekaj dobrega zanje.
Neznanje in neizkušenost kot prednost. Hmm, no, tega ni treba vzeti tako dobesedno.

Njegova "dominantnost" se začne v boksu, ko ga pripneš za povodec, nadaljuje po hodniku do prvih vrat, ko "oblaja" Žaka (in Žak njega, seveda) in po stopnicah, ko prevzame kar sam povodec in te odpelje do glavnih vrat...ker se pač mudi, logično. Le kdo ga ne bi razumel?!
Ampak dominantnosti bi lahko rekli tudi drugače - neizmerna želja po svobodi, prostranosti, osredotočenosti na čisto pasje zadeve, ki jih mi homo sapiensi (celo 2x sapiensi) ne razumemo čisto vedno.

No, nadaljevanje je pa odvisno predvsem od telesne pripravljenosti sprehajalca. Zaželjeni so maratonci, šprinterji...no, vsaj rekreativni tekači ;-) Obenem je potrebna tudi določena doza potrpežljivosti, vztrajnosti in spretnosti, da se to pasjo dušo spravi na nivo normalnega premikanja. Se pa v vsakem primeru mudi, saj je treba povohati vsak grm, drevo, šop trave, kakec...in označiti, seveda. In ko si sam pri sebi rečeš, ok, menda ja ne bomo komplicirali in omejevali tega tekača, naj se razlaufa...in ko poskušaš vsaj približno ujeti njegov ritem, se ta pasja mrcina nenadoma ustavi, tebe pa odnese daleč naprej, če imaš kolikor toliko dobre reflekse in mu želiš prihraniti kak hud trk.

Skratka, tudi delček mazohizma je v tem odnosu, he he. Dominantnosti ni več. Na trenutke se mi zdi, da me je celo vesel in da se zna na kakem travniku tudi umiriti in skupaj z mano zreti tja nekam v daljavo in razmišljati.

Ja, pravzaprav bi ga lahko opisala kot samostojnega, neodvisnega, ki se ne pretirano obremenjuje z ljudmi. Kar je zanj celo neke vrste plus v tej situaciji. Opažam pa to pri marsikaterem psu, kar je po svoje logično...kot prvo so večino časa zaprti, kot drugo pa se mimo njih sprehodi toliko različnih ljudi. Vsak dan novi obrazi, oni so pa še vedno tam.

Za konec tega opisa bi rekla samo še nekaj - kar bom verjetno še dostikrat ponovila tudi pri drugih - namreč, da si resnično želim, da bi čimprej našel nekoga, ki bi ga sprejel točno takega kot je, ker je enkraten kuža. Ali drugače povedano - želim si, da bi mogoče celo s pomočjo tega bloga ali pa kake druge strani, kjer so predstavljeni psi z obalnega zavetišča, nekdo zagledal sliko, se vanj "zaljubil", prišel na obisk z namenom, da ga spozna, in ga odpeljal lepšemu življenju naproti. Ker si res zasluži. Kot vsak, nenazadnje.